Tiskane izdaje
Ko bodo banke začele kreditirati in bo gospodarstvo delovalo v višji prestavi, bomo spet posegli po novih stanovanjih, pravijo nepremičninski posredniki.
Potencialni kupci že trkajo na vrata, a v nekaterih delih države jim nimajo česa ponuditi. Ne da stanovanj ne bi bilo – ponekod jih menda tudi v resnici ni več kot za vzorec –, ampak kupec ni več pripravljen odpreti denarnice za kar vsako reč, prodajalci pa zahtevajo preveč. Kriza nas je menda naučila racionalnosti.
Pred petimi leti smo razmišljali, kaj bomo kupili, zdaj se sprašujemo, ali bomo čez deset let še zmožni vračati posojilo.
In v tem našem razmišljanju so investitorji potegnili kratko. Sploh tisti, ki so v času debelih krav kupili draga zemljišča z mislijo na tudi več tisoč evrov za kvadratni meter stanovanja. Verjetno veliko več kot tisočaka ne bodo videli, zato čakajo na boljše čase.
Tudi gradbinci, ki so se ujeli v časovno past in jim je uspelo preživeti, pravijo, da bodo nekoč morali nekaj storiti z zaraščajočimi se zemljišči, bo pa boleče. Tudi zato, ker imajo v predalih načrte za naselja s sto, dvesto, tristo stanovanji, za katera že vnaprej vedo, da ne bo kupcev.
In v teh razmerah bodo menda našli poslovno priložnost tisti, ki bodo pripravljeni za realno ceno zgraditi kakovostna in funkcionalna stanovanja v majhnih naseljih. Če bodo kaj vložili tudi sami, jim bodo mogoče pomagale tudi banke.
