Naj bo pravično

Slovenija nameni skoraj četrtino BDP za socialno zaščito, kar v številkah pomeni 8924 milijonov evrov. Desetino zneska predstavljajo pokojnine, dobrih sedem odstotkov zdravstveno varstvo, slaba dva odstotka namenjamo za področje, ki ga imenujejo družina in otroci.

Čeprav gre vsako leto več za pokojnine, se skupni znesek za socialno zaščito nenehno manjša, predvsem po zaslugi spremenjene socialne zakonodaje in varčevalnih ukrepov.

Namen projekta odpisa dolgov, ki bo zaživel danes, je, kot zagotavlja njegova »mama« Anja Kopač Mrak, pomagati tistim, ki so na skrajnem socialnem robu, in hkrati pokazati, da smo še solidarna in sočutna družba, sposobna stopiti skupaj v podporo najšibkejšim. Ministrici moramo priznati dobre namere in izdaten angažma za to, da je zamisel ugledala luč sveta. Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali, ali bo zaradi tega odpisa res več ljudi bolje živelo ali pa bo to le trimesečna gasilska akcija.

Dober izplen ukrepa bi bil, če bi v širši javnosti prevladalo prepričanje, da je odpis prinesel nekaj dobrega in pravičnega. Da je ponudil rešitev tistim, ki sami kljub trudu ne zmorejo. Vendar je kljub morebitnemu uspehu nujna prevetritev socialne politike države. Med drugim je vprašljiva vloga zaposlenih na centrih za socialno delo, ki so zdaj boljkone podatke vnašajoči birokrati, namesto da bi delali z ljudmi na terenu in iz življenja vedeli, kdo potrebuje izdatno pomoč. Čas je, da uvedemo socialno politiko, ki bo pravičneje poskrbele za šibke, tudi tiste, ki delajo, pa ne morejo preživeti. Z realnejšo, bolj življenjsko socialno politiko verjetno ne bi potrebovali enkratnih gasilnih akcij. Izgovorov, da vedno nekdo za nekaj evrov »pade skozi« cenzuse, ker da drugače ne gre, je bilo do zdaj veliko preveč.