Omejitve zaradi virusa bodo močno prizadele turizem, naša južna soseda Hrvaška pa prav iz te panoge ustvari vsak peti evro, ki ga ljudje v tej državi ustvarijo. Zato je povsem razumljivo, da se oblast v Zagrebu zelo trudi, da bi bili vsaj poletni meseci kolikor toliko odprti za turiste in da bi bil izpad turističnih prihodkov čim manjši.
PREBERITE TUDI:
Upanje hrvaškega turizma: Slovenci, julij in avgust
Upanje hrvaškega turizma: Slovenci, julij in avgust
Po več zaporednih letih rekordnih številk Hrvaški letos grozi polomija, ki jo lahko rešijo predvsem gostje iz sosednjih in drugih bližnjih držav, od koder je mogoče po cesti dopotovati do jadranskih letovišč. Hrvaška vlada zato dejavno išče rešitve z vladami evropskih držav, iz katerih prihaja na Hrvaško največ turistov. Včeraj sta se o tem pogovarjala tudi slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za turizem Gari Cappelli.
V času, ko je rešitev za vse strahove izolacija in samoizolacija, prestrašeni ljudje najprej sebično pomislijo, da je neumno dirjati na hrvaško obalo reševat njihov turizem. Zakaj bi to počeli, če imamo s to državo tako veliko nerešenih vprašanj? Zakaj bi svoj denar nosili v hrvaška letovišča, če bodo tudi naša potrebovala pomoč in bi jim prav prišel vsak evro, tudi od domačih gostov?
Zato, ker smo ljudje! Da smo turizem ljudje, je cvet slovenskega oglaševanja ugotovil že pred več kot 30 leti. Ko se vrnemo s potovanj, se radi spominjamo naravnih lepot dežele, kulturnih biserov, izjemne hrane in podobno, a najbolj si zapomnimo dobre ljudi. Slovenija je neskončno lepa dežela, a turistom bolj kot lepota dežele v spominu ostane prijaznost tukajšnjih ljudi.
Kdor je obiskal hrvaško obalo takoj po vojni, se spomni, kako veliko je to ljudem takrat pomenilo.
Če bo našim sosedom šlo dobro, bo dobro tudi nam, saj je Hrvaška pomemben izvozni trg za Slovenijo. Zato naj sosedom ne crkne krava.