Tiskane izdaje
Veliki kristalni globus v smučarskem športu pomeni popolnost, v alpskem smučanju, v katerem najbolj cenijo vsestranskost in stalnost na zmagovalnem odru, pa ga bolj čislajo kot kolajne z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Veliki kristalni globus je tudi neke vrste oskar za življensko delo.
Ko je Tina Maze pred dvema letoma začela na glas razmišljati o velikem globusu, so mnogi zmajevali z glavo, češ da je nerealna in da nima dovolj razvitih vrlin, potrebnih za smučarsko popolnost. Tudi ko je to zimo odločno povedala, da je dozorela za najbolj želeno lovoriko, je bilo več skeptikov kot optimistov. Značilno pač za deželo, v kateri prevečkrat prevladujejo negativna selekcija, pohlevnost, zavist, ozkost in nezaupanje v lastne sposobnosti, skozi katere sicer zelo radi merimo svet. A je samozavestna Korošica z neomajnim prepričanjem, da je lahko najboljša na svetu, prestopila vse slovenske meje in omejitve. Postala je sinonim uspešnosti, svetu pa je z izjemnimi nastopi povedala, da je človeški potencial (ne samo v športu) dežele na sončni strani Alp veliko večji, kot se kaže v evropskih »merilcih uspešnosti«.
Za domačo rabo je njen primer poučen, ker je znala poiskati in združiti »tuje« znanje in domačo nadarjenost ter se rešiti okovov, ki na mnogih področjih zavirajo potencial. Ustvarjalcem slovenskega vsakdana so veliki in mali globusi ter kolajne svojevrstno sporočilo, da smo lahko uspešni le tam, kjer je ljudem dovoljeno, da neomejeno razvijejo svojo nadarjenost in uresničujejo tudi najbolj drzne zamisli. Šport na srečo ta privilegij večinoma ima, Tinin globus pa je opozorilo, da slovenski športniki ne potrebujejo vsiljene pomoči dušebrižnikov, ampak urejeno ustvarjalno okolje brez metanja polen pod noge. Velike ljudi, ne samo v športu, je treba pustiti, da živijo svoje ustvarjalno življenje.
