Naključja okrog Triglava

Vsebina te ocene, celo vključno z napovedjo, da lahko Triglav išče svoj prav na sodišču, je pristala v enem od časopisov. Zakaj se razkritje tega bančnega dokumenta ni pojavilo na borznem Seonetu? Komu se je s tem časopisnim razkritjem poskušalo škodovati/koristiti in komu se je morda škodovalo? Ali pa bi se lahko na koncu centralnobančni dvomi o finančni nezmožnosti predvidenih bančnih nakupov Zavarovalnice Triglav celo potrdili?

Neumno bi bilo spregledati dejstvo, da zlasti pri Triglavu na veliko vprašanj, tudi takšnih, če pretiravamo, kdaj bodo odstranili kakšno uto na dvorišču, odgovorijo, da bodo takšne pomembne odgovore zaradi enakomerne obveščenosti deležnikov objavili na borzni strani Seonet. Torej na tisti uradni oglasni digitalni tabli, s katero podjetja zadostijo nekim kriterijem enakomerne obveščenosti deležnikov in javnosti; po njihovi lastni presoji, seveda. In so tako prepričana, da so kar najbolj transparentna, še bolj, kakor bi to od njih zahteval OECD ali pa kdo iz Bruslja. Zares pa se seveda lahko tako po »seonetovsko« najpogosteje izognejo kakršnemu koli odgovoru; pogosto zlasti vsebinskemu.

Predvsem pa je treba poudariti, da je oceno stanja, zakaj naj Triglav ne bi bil sposoben kupiti deleža Abanke, od Banke Slovenije uradno prejela samo Zavarovalnica Triglav. Zavarovalnica je včeraj izrecno zatrdila, da tega poziva (BS) javno (sama) ni objavljala. To lahko formalno drži, dejansko pa jim je njegova vsebina, naključno ali namerno, ušla v javnost.

V omenjenem pozivu Banka Slovenije dvomi, da bi lahko bila Zavarovalnica Triglav sposobna kupiti kvalificirani delež v Abanki ali ga povečati do 50 odstotkov. Toda ker se Triglav razume kot ena še preostalih trdnih finančnih institucij pri nas, se seveda del poznavalcev sprašuje, zakaj bančni nadzornik tako nizko ceni Triglav. Triglav še naprej trdi, da je zaupanja vredna stabilna finančna institucija, kar da potrjujejo tudi najvišje bonitetne ocene A. Povsem jasno pa je tudi, da Triglav nima odprtih lukenj, kakršne mora z dokapitalizacijo krpati, denimo, NLB. Po tej logiki bi se torej lahko motila BS, kar se v zadnjem času v delu javnosti – kakšno naključje – rado poudarja.

Po drugi strani pa bi lahko bila opozorila in dvomi Banke Slovenije glede nakupa Abanke povsem umestni. Zavarovalnica Triglav ima že zdaj 33-odstotni delež Abanke, z večanjem tega deleža pa bi se povišala njena izpostavljenost bankam, ki že zdaj ni blagodejna za njeno kapitalsko trdnost, ampak ravno nasprotno. Nerešeno je tudi vprašanje, kakšne potrebe po svežem kapitalu bi utegnila imeti Abanka, kjer menda »kriznih« odpisov po vzoru NLB še ni bilo. Ta sveži kapital bi seveda morali zagotoviti lastniki, torej večinsko državni Triglav. Si lahko predstavljamo, kako Abanko dokapitalizira obubožani Zpiz, ki je sicer največji posamični lastnik Triglava? Dodatno pa se lahko Triglav s povečevanjem deleža kaj hitro ujame v past prevzemne zakonodaje, ki bi lahko zahtevala, da Abanko prevzame v celoti. Prevzem bi ga lahko stal nekaj deset, morda celo kakšnih sto milijonov evrov, še nekaj naslednjih deset milijonov bi bilo potrebnih za luknjo, ki bi zaradi bančnega prevzema nastala v Triglavovi kapitalski trdnosti. Od tod do dvomov, ki jih o Triglavu izraža Banka Slovenije, pa morda ni tako daleč.