Napačno sosledje

Na ministrstvu za delo zaključujejo besedilo nove Bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v kateri bodo znani rezultati analize učinkov reforme iz leta 2012 in nabor možnih rešitev, ki bodo zagotovile vzdržnost pokojninskega sistema po letu 2020. Da nam do tega leta ne bodo zaostrovali upokojitvenih pogojev je nedavno javno zagotovil glavni reformator Peter Pogačar, v roku štirih let pa se bomo morali soočiti z novim paketom nepriljubljenih ukrepov.

Vsaka nova reforma ne poviša le starostnih pogojev za upokojitev, ampak prinese s seboj tudi spremembe na področju trga dela, ki vplivajo predvsem na starejše delavce. Ne le, da je trg dela do njih z vsakim letom manj prijazen, saj vsak nov zakon o delovnih razmerjih (ZDR) prinaša manj zaščite in več prepiha na področju zaposlovanja, ampak vsak nov pokojninski zakon za nekaj let odmakne tudi možnost upokojevanja.

Največja past, ki preži na delavce po petdesetem letu je izguba zaposlitve, ki se v današnjih časih zlahka sprevrže v dolgotrajno brezposelnost. Glavni krivec za to je napačno sosledje ukrepov, s katerimi smo se v preteklosti lotevali reform na področju zaposlovanja in upokojevanja. Posledica tega sosledja je gneča na pokojninskem zavodu pred vsako novo reformo, pred katero ljudje pobegnejo v pokoj. Večina se vanj dobesedno zateče pred pritiskom v podjetjih, kjer razen redkih izjem, komaj čakajo, da se znebijo starejših zaposlenih. Institut mentorstva je mrtev, mladost pa ima, za večino delodajalcev, prednost pred izkušnjami. Pri takšni poslovni kulturi ne preseneča podatek, da smo Slovenci najmlajši upokojenci v EU in da smo na repu lestvice, ko govorimo o deležu zaposlenih starejših od 65 let. Na cesti je tudi vedno več petdesetletnikov, ki postajajo vedno bolj nezaposljivi.

Iz nedavnega intervjuja z direktorjem Steklarne Hrastnik je razvidno, koliko se morajo pri nas še naučiti vodstva podjetij in kako lahko je motivirati ljudi, da povečajo svojo produktivnost, pri čemer starost ne igra bistvene vloge. »Najprej je bilo na vrsti spoštovanje, saj če spoštuješ sodelavce, imaš boljše odnose, če imaš boljše odnose, imaš zaupanje in ko imaš zaupanje, greš lahko v spremembe,« je pojasnil Andrej Božič. Tako preprosta resnica, ki je v večini podjetij še vedno nedosegljiv ideal. Delavci Steklarne radi hodijo v službo, v kateri radi delajo. Večina ljudi je takšnih, žal je večina podjetij drugačnih.

Iz letošnjega poročila jamstvenega in preživninskega sklada je razvidno, da so lani prejeli le dve vlogi za prilagoditev delovnega mesta. Statistika zgovorno izkazuje nezainteresiranost delodajalcev.

Vladi zato predlagamo, da tokrat spremeni sosledje reform. Pred novo pokojninsko reformo je zaželena reforma poslovnih okolij. Delovna mesta naj bodo bolj humana in prilagojena tudi starejšim delavcem. Ob predpostavki, seveda, da nam je vsem do tega.