Tiskane izdaje
V 14. nadstropju stolpnice Nove ljubljanske banke TR2 na zidu visi tabla, ki spominja na Pahorjev semafor rezultatov. Nekdanji predsednik vlade je kot otrok z legokockami premikal rdeče, rumene in zelene magnete po tabli, ki je prikazovala napredek ukrepov tedanje vlade, predsednik uprave NLB Janko Medja pa na svoj semafor z naslovom Program preobrazbe NLB riše zelene kljukice. Do zdaj je odkljukal polovico od 25 projektov. Borut Pahor kljub semaforju države ni potegnil iz krize, ampak se je ta predvsem v bančnem sistemu poglobila. Medja je prepričan, da delo uprave kaže dobre rezultate, a barke NLB še zdaleč ni pripeljal v mirnejše vode.
Dobiček, povečanje tržnih deležev in napoved večje podpore manjšim podjetnikom so dobre novice iz NLB. Čisti dobiček v višini 34 milijonov evrov je posledica večjih prihodkov in nižjih stroškov, ki jih je banka med drugim dosegla tudi z odpuščanjem in zapiranjem poslovalnic. A Medja se mora za pozitiven rezultat zahvaliti predvsem davkoplačevalcem, ki so banko lani z denarjem in obveznicami dokapitalizirali z 1,55 milijarde evrov, kar je več od ocenjene vrednosti novega tira med Koprom in Divačo. Prihodki od obresti od državnih obveznic in obveznic, ki jih je NLB v zameno za slabe terjatve dobila od DUTB, se v banko stekajo ne glede na ukrepe uprave in pomenijo velik del vseh obrestnih prihodkov.
Bolj kot čisti dobiček ali izguba je pomembnejši kazalnik uspešnosti tekočega poslovanja izid pred rezervacijami. Skupina NLB je v prvem polletju ustvarila 101 milijon evrov izida pred rezervacijami, kar je skoraj trikrat več kot v istem obdobju lani. To je dobro. V prvem polletju 2012, ko je upravo še vodil Božo Jašovič, je rezultat pred rezervacijami znašal 231 milijonov evrov. Precej več kot letos.
Največja slovenska banka je v zadnjih letih poslovala z izgubo predvsem zaradi velikih oslabitev in rezervacij slabih kreditov, torej zaradi grehov iz časa Marjana Kramarja in gospodarske krize. Kljub prenosom slabih terjatev na DUTB ima NLB v svojem portfelju še vedno kar 26 odstotkov slabih kreditov, kar je veliko več od evropskega povprečja. Skupaj 2,8 milijarde evrov slabih posojil kot nevihtni oblak nad TR2 še vedno grozi bilancam NLB, čeprav je 71 odstotkov slabega portfelja pokritega z oslabitvami. V prvem polletju je banka oblikovala le 66 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, podoben znesek naj bi po predvidevanju uprave oblikovali v drugi polovici leta. Izkušnje sicer kažejo, da banke ponavadi decembra, preden potegnejo črto čez letno poslovanje, oblikujejo več oslabitev in rezervacij kot v drugih mesecih, končni letošnji rezultati pa bodo odvisni tudi od oktobrskih rezultatov stresnih testov.
NLB se spopada s še enim tveganjem za njeno nadaljnje poslovanje, imenovanim državno lastništvo. V preteklosti je bila največja slovenska banka plen levih in desnih političnih elit, njeno nadaljnje upravljanje pa bo ob SDH predvsem odgovornost nove vlade. Potem ko je iz nadzornega sveta odstopil France Arhar, mora država mora najti novega nadzornika. Ali pa bo zamenjala kar celoten nadzorni svet, ki bo na vodenje banke imel drugačne poglede od sedanjega?
