Naši otroci so lačni

Slovenija drvi v revščino. Na to že nekaj časa opozarjajo nevladne organizacije s humanitarno dejavnostjo, kjer so vrste ljudi, ki prosijo za pomoč v osnovnih dobrinah, vse daljše.

Tudi uradni statistični podatki, ki so včeraj prišli v javnost, so alarmantni. Leta 2012 je v Sloveniji živelo 133.000 materialno resno prikrajšanih ljudi, pod pragom tveganja revščine pa jih je statistika zajela kar 271.000. Med njimi je 16,4 odstotka slovenskih otrok, od rojstva do 17. leta.

Ni čudno torej, da se na Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje prošnje staršev za projekt Botrstvo kopičijo iz dneva v dan. Botri, z mesečno obveznostjo 30 evrov, že pomagajo preživeti skoraj 2600 otrokom. Čeprav je prispevek na videz skromen, zagotavlja kos kruha in skodelico mleka, vsak dan v mesecu. Za lačne je to zelo veliko.

Nevladniki, ki se vsak dan srečujejo z revščino najbolj ranljivih, so precej glasni, a jih politiki ne slišijo. Tudi krute osebne zgodbe ljudi z imeni in priimki, ki nas vsako jutro dosežejo z radijskih valov, jih očitno ne zbudijo.

Vedeti je treba, da se revščina ne sprehaja po ulicah, ni je na množičnih prireditvah, tudi na volitvah ne. Revni se navadno zaprejo med štiri stene, potegnejo se vase. Svoje stiske se sramujejo, psihično so zlomljeni, socialno okolje pa jih običajno izključi. Zanje nihče ne lobira, za aktivno državljanstvo nimajo volje, za upor ne moči.

Vrsta brezposelnih je vsak dan daljša pa tudi precej zaposlenih že vse težje brez pomoči preživlja svoje otroke. Če se bodo ti trendi brez ustreznih intervencij politike nadaljevali, revščine v Sloveniji ne bo več mogoče skriti. Vprašanje je le, ali ne bo takrat že prepozno za ukrepe.