Tiskane izdaje
Ni kaj. Ljudje smo ustvarjeni tako, da nas šele nevarnost in strah potisneta v ukrepanje. Ko se je zdaj že davnega leta 2004 v medijih začelo na veliko pisati o ptičji gripi, smo bili vsi na nogah. Kdor je le (z)mogel, je takrat kupil (razmeroma drago) zdravilo tamiflu sam, za četrtino prebivalstva ga je nabavila država. Tamiflu proti smrtonosni ptičji gripi sicer ne bi pomagal, a počutili smo se bolj varni. Ptičje gripe na srečo v Slovenijo ni bilo, domače in državne rezerve neporabljenega zdravila pa so šle čez nekaj časa v uničenje.
Ptičja gripa, proti kateri je ves svet mrzlično iskal cepivo, je imela tudi dobro stran. Slovenci so se začeli bolj zanimati za cepljenje proti navadni gripi. V letu ptičje gripe se je proti navadni gripi cepila desetina ljudi. Le takrat in nikoli več. Po tem se je začelo število cepljenih proti gripi spet zmanjševati. Tudi zaradi proticepilcev, ki predvsem po družabnih omrežjih vztrajno širijo negativne informacije o vseh vrstah cepljenja. Čeprav so nalezljive bolezni skozi tisočletja pomorile več milijonov ljudi, so na vse to pozabili. Ni več (zadosti) strahu. Številne smrtonosne bolezni smo zaradi cepiv pregnali. Ne pa tudi »navadne« gripe. Ta še vedno mori. Lani je bilo zaradi nje v slovenske bolnišnice sprejetih 1079 hudo bolnih. Koliko jih je umrlo, ne vemo. Zapisani vzrok smrti so v državnih statistikah namreč odpoved srca, ledvic, pljuč ali katerega drugega organa. A organi so odpovedali, ko je napadla gripa. Navadna gripa torej še vedno mori, kot so nekoč druge nalezljive bolezni. Le da so črne koze ubijale vse po vrsti, navadna gripa pa »le« manj odporne, starejše, bolne na srcu, bolnike z rakom, sladkorne bolnike, zato se je proti gripi priporočljivo cepiti.
