Tiskane izdaje
Medtem ko so bili njegovi govori na Kubi politično zadržani, si je dal duška v ZDA. Še preden je prišel v Washington, so si ga prisvajali republikanci in demokrati, kar ni presenetljivo glede na to, da je država sredi predsedniške predvolilne kampanje. Čeprav je katoličanov le četrtina prebivalcev, so njihovi glasovi še kako važni. Migracije, podnebne spremembe, velikanska družbena neenakost, bogatenje peščice, nebrzdan pohlep, sociala in zdravstvo, abortus so velike notranjepolitične teme, okrog katerih se spopadajo demokrati in republikanci, to pa so tudi teme, ki jih v ospredje postavlja Frančišek. Obema političnima opcijama je povedal, kar jima je imel povedati.
Medtem ko je v kongresu razblinil ideološke stereotipe o sebi, da je nasprotnik Amerike in kapitalizma, ko je dejal, da je biznis plemenito delo, je v Združenih narodih dokazal, da je svetovni voditelj prve vrste, čigar besede imajo velikanski svetovni odmev.
Frančišek je iz New Yorka svetu sporočil, da se čas izteka ter da je odlašanje z nekaterimi agendami neodpustljivo. Tri dni pred uradnim odprtjem jubilejnega 70. zasedanja generalne skupščine ZN z doslej največjo udeležbo državnikov iz 193 držav članic je papež tako rekoč odprl debato o konkretnih vprašanjih, o katerih se bodo pogovarjali šefi držav in vlad – o ekonomskem in socialnem razvoju sveta v naslednjih petnajstih letih. Poleg človekovih pravic in dostojanstva je govoril tudi o nepravičnih mednarodnih kreditih. Trpljenje tistih, ki bežijo s svojih domov na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in drugih afriških državah pa je po njegovem rezultat nekoordiniranega političnega posredovanja mednarodne skupnosti.
Papež je bil posebej oster do republikancev zaradi njihovega stališča do priseljencev. Glede podnebnih vprašanj sta si zelo blizu z Obamo, kar je razvidno tudi iz nedavne okoljske okrožnice Laudato si (Hvaljen, moj Gospod), in nasploh papežev svetovni nazor bolj ustreza katoliškim demokratom.
Frančišek ni ne levičar ne marksist, kakor so ga v minulih dneh neredko označevali republikanci in bogati desni katoličani v ZDA zaradi njegovih kritik kapitalizma in naklonjenosti delavstvu. Morda dajem vtis, da sem malo levičar, je dejal novinarjem v letalu na poti s Kube v ZDA. A to bi bila zgrešena razlaga, je dodal. Nikoli nisem rekel nič, kar ne bi bilo del socialne doktrine cerkve. To drži. Njegov pogled na globalno ekonomijo izhaja iz katoliškega socialnega nauka, utemeljenega na encikliki Leona XIII. Rerum novarum (Nove stvari) iz leta 1891, ki zavrača komunistične ideje, hkrati pa kritizira kapitalizem.
Frančišek seveda tudi ni desničar. Je papež z veliko duhovno in moralno avtoriteto, kar je v velikem slogu dokazal na svojem najdaljšem potovanju, ki ga je po devetih dneh končal včeraj.
