Ne na našem dvorišču

Evropska zakonodaja je oportunistično strpna do nezakonite trgovine z odpadki.

Objavljeno
13. september 2017 20.17
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek
V največji akciji nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov pod vodstvom Interpola, ki je zajela 43 držav, je bilo odkritih 1,5 milijona ton nezakonitih odpadkov. Ve se, kje bi končali: v oceanih, pod mostovi, v gradbenih jamah, sežigalnicah, ki nimajo (primernih) filtrov, in na dvoriščih revežev, ki poskušajo iz ostankov smeti iztisniti še zadnji gram koristnega materiala, s katerim si lahko komaj kupijo edini dnevni obrok.

Nezakonito trgovanje z odpadki je posel, ki ga po dobičkonosnosti prekaša le najbolj lukrativna nezakonita dejavnost: trgovina z mamili. To s svojimi tipalkami, usmerjenimi proti finančnim koristim, zaznavajo tudi slovenski povzročitelji, zbiralci, obdelovalci in izvozniki odpadkov, o čemer govori naraščanje števila kaznivih dejanj tovrstnega okoljskega kriminala. Nekatera podjetja poleg zakonitega trgovanja z odpadki kot »dopolnilno dejavnost« kakšno pošiljko mimogrede izvozijo tudi nezakonito.

Slovenski policisti, cariniki in inšpektorji za okolje, ki so v okviru Interpolove akcije preverjali tovorne, železniške in ladijske pošiljke odpadkov, namenjenih v tujino, so zaznali tri domnevno nezakonite pošiljke. Izgovori kršiteljev so prozorni - od tega, da so v dokumentacijo vnesli napačno klasifikacijsko številko odpadka, do malomarnosti delavca, ki je na tovornjak naložil napačno blago, ali pa celo, da niso vedeli, katere obrazce morajo izpolniti. Vendar so pred kaznijo zavarovani z več jokerji, med drugim s počasnim mletjem inšpekcijskih postopkov.

Podobno kot goljufi s hrano so tudi nezakoniti trgovci s smetmi vedno korak pred organi pregona. Ti so pri nas šele dobro zagrizli v preiskovanje in preganjanje te kriminalitete. Hkrati jim delo otežuje pomanjkanje podatkov, na podlagi katerih bi prekrškarje trdneje prijeli. Sliši se bizarno, a ob tolikšni obsedenosti z zbiranjem vseh vrst podatkov ne premoremo spletne aplikacije, ki bi sproti beležila uvoz in izvoz odpadkov. Podatki so zajeti le v letnih poročilih, ki jih izpolnjujejo zavezanci, najnovejši pa so na voljo za leto 2015. Ministrstvo za okolje sicer daje soglasja za izvoz in uvoz odpadkov, vendar se nanašajo na daljše obdobje, denimo eno leto, in za skupno količino odpadkov, ki jih podjetje lahko izvozi ali uvozi. A policiji in carini bolj malo koristi podatek, da bo neko podjetje v enem letu izvozilo toliko in toliko ton odpadkov, če ne vesta, kateri dan se bo to zgodilo.

Težave pri odkrivanju nezakonitega trgovanja z odpadki so podobne kot pri odkrivanju korupcijskih kaznivih dejanj, kjer imajo korist od njih vsi vpleteni. To pa niso le podjetja, ki si mažejo roke z nezakonitim trgovanjem, temveč tudi države, pravzaprav kar vsa Evropa, ki ne zaostri zakonodaje na tem področju. Oportunistično strpno dopušča velike črne lise v sledljivosti toka odpadkov, saj s tem uspešno čisti svoje dvorišče. Hude težave pa lahko nastanejo, ko umazanih odpadkov na svojem dvorišču ne bo več hotela niti Kitajska. Napoveduje, da bo to že prihodnje leto.