Vožnja po avtocestah v nepravo smer je nevarno početje. Z njegovim izkoreninjanjem se bolj ali manj uspešno ukvarjajo povsod, kjer poznajo štiripasovnice z načelno dosledno ločenimi smernimi vozišči. Slovenija po ugotovitvah prometnih strokovnjakov z mariborske univerze pri številu tovrstnih dogodkov ne izstopa. Po občutku in vsakodnevnih informacijah pa!
Prva ugotovitev je, da se povsem preprečiti vožnje v nepravo smer ne da. Tudi če bi bili vsi uvozi in izvozi – na ceste nižjega reda, na parkirišča, počivališča in servisne površine – opremljeni s tehničnimi preprekami, najbolj znane so tako imenovane grablje, to ne bi preprečilo polkrožnega obračanja na cesti. Kar dokazuje novejši domač primer, ko se je voznik med vožnjo spomnil, da nima avtocestne nalepke in je obrnil in se odpeljal z avtoceste.
Koliko sploh v resnici je voženj v nepravo smer, je precej težko ugotovljivo. Popolno merilo niso klici na informativne portale ali radijske postaje, ker so vmes tudi napačne informacije, ko je na primer promet zaradi dela na avtocesti v resnici urejen dvosmerno. Ali ko voznik že pred vključitvijo v promet opazi svojo napako. Ali ko se kdo preprosto zafrkava.
Kakorkoli. Potrjena policijska statistika, ki niti približno ne zazna vseh voženj v nepravo smer, saj so pri nas priključki tako na gosto posejani, povprečno na pet kilometrov, da se je kljub obvestilu precej preprosto izmuzniti, kaže, da so tri petine voženj v nepravo smer »zakrivili« vozniki, starejši od šestdeset let, da gre v treh desetinah za vožnje tako ali drugače omamljenih (z alkoholom, drogami ali zdravili) in v treh desetinah za vožnje med šesto popoldansko in drugo nočno uro.
Pri omamljenih voznikih verjetno noben ukrep ne bi pomagal: ne nazadnje se dejanja niti ne zavedajo, ne vedo, kje so prišli na nepravo stran avtoceste. Pri starejših voznikih in nočnih vožnjah pa bi se razmere v resnici lahko izboljšale, saj so po nemški raziskavi problemi z orientacijo in zmedenost (poskušajte se enkrat iz Žusterne po kopici krožišč spraviti na pravo stran nove obalne hitre ceste na priključku pred/za Markovcem) takoj za psihoaktivnimi substancami najbolj pogost znan vzrok za vožnjo v nepravo smer. Ob pomembni pripombi, da možnih vzrokov v kar dveh tretjinah primerov ni bilo mogoče ugotoviti!
Strokovnjaki poznajo, upravljavci avtocest pa v tujini in pri nas uporabljajo različne načine preprečevanja voženj v napačno smer: od mehkih z boljšo, opaznejšo in pravočasno prometno signalizacijo ter manj agresivnimi ovirami (usmerjevalne (vodilne) črte, odsevniki ali/in markerji na črtah, ropotne črte, ločilni robniki, plastični stebrički) obveščanja na spremenljivih portalih in po sodobnih navigacijskih napravah, ki so pogosto že v pametnih telefonih, do fizičnega ustavljanja na grabljah.
Poleg sprememb na slovenskih avtocestah, kjer je vendarle kar nekaj dela, so najpomembnejše spremembe v glavah voznikov. Kar pa je včasih videti kot misija nemogoče. Kajti: redki so danes vozniki, ki na avtocesti spoštujejo upravičeno ali neupravičeno omejitev hitrosti na 80 kilometrov na uro.