(Ne)pričakovano slovo

Prvič bo slovenska parlamentarna opozicija brez vodje.

Objavljeno
29. februar 2012 21.01
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika
Pričakovana odločitev nepričakovanega zmagovalca volitev Zorana Jankovića, da se umakne iz parlamenta, ki jo je v značilnem dramatičnem slogu danes vendarle sporočil javnosti, je tiho priznanje poraza z velikimi političnimi posledicami. Najmočnejša vladna stranka, Janševa SDS, v volilni boj v prestolnici sploh ni poslala svojega kandidata. Očitno ne samo zato, ker je dvakratni župan nesporni favorit tudi v tretje. Strateško je za vladno stran bolj pomembno, da bo z Jankovićevim umikom slovenska parlamentarna opozicija, prvič v zgodovini, ostala brez vodje.

Pozitivna Slovenija še ni konsolidirana stranka in poslanci PS so večinoma začetniki. Političnega liderja med njimi (še) ni. Poraženi Pahor pa vloge ostrega opozicijskega prvaka ne more in očitno niti noče prevzeti.

Janković sicer pravi, da bo do prihodnjih volitev gradil stranko in vlado nadzoroval s »senčnimi« ministri. Vendar se s tem očitno predvsem brani pred kritiki iz lastnih vrst, ki mu namero po umiku v varnejše zavetje ljubljanskega Magistrata zamerijo. Bolj realno je, da se Janković ne bo več vrnil na spolzka tla državne politike. Leva sredina je oslabljena kot še nikoli. Spomnimo: nekaj podobnega se je v devetdesetih letih dogajalo desnici, ki je za okrevanje potrebovala več kot desetletje.

Pravzaprav so argument za Jankovićevo odločitev le najnovejši katastrofalni gospodarski kazalniki. Razmere so tako kritične, da za trdo opozicijsko politiko skorajda ni prostora. Prav veliko pa ga nima niti vlada. Z Jankovićevim odhodom bo dobila tudi veliko večjo odgovornost. Če se bo v najtežjem letu po osamosvojitvi ukvarjala s prevzemanji vzvodov oblasti ali z ideološkimi obračuni, potem bo mandat pač zavozila. Tudi če bo vladala brez opozicije.