(Ne)vredni zaupanja

Notarji so varuhi premoženjskih pravic posameznikov in gospodarskih družb. Zaradi pooblastil so notarske listine neposredno izvršljive, zaradi nepristranosti notarjev pa naj bi bile stranke deležne največje možne pravne varnosti. Notarji so tako vez med posameznikom in državo. Brezpogojno naj bi jim zaupali država in tudi uporabniki njihovih storitev. So razlagalci pravnih norm in po črki zakona neodvisni svetovalci ter prvi prag pri varovanju pravne varnosti državljanov in pravne države. Notarjeva glavna naloga je sestavljanje javnih listin. Pri notarju sestavljena javna listina dokazuje verodostojnost tega, kar je v njej določeno ali potrjeno.

Zapisano je bilo jasno že pred 23 leti, ko smo pri nas uvedli notariat kot javno službo. In v teh letih se je zgodilo marsikaj. Najgloblje sta se v zavest ljudi doslej zarezala primera Zbiljski gaj in Orion, ko se je postavilo vprašanje, ali mora notar stranko, ki se je obrnila nanj, opozoriti na vsa tveganja oziroma pravne posledice, ki lahko sledijo iz sklenitve določenega pravnega posla. Notarji so namreč tisti, ki naj bi pravno varnost razumeli kot zagotavljanje enakopravnosti in nepristranskosti obravnavanja pravnih subjektov in ustvarjanje pogojev, da so pravne posledice predvidljive.

Primera Zbiljski gaj in Orion nista primerljiva s primerom, zaradi katerega še ne vemo, ali bo lahko ljubljanski notar Jože Sikošek še opravljal notarski posel. Pri Zbiljskem gaju je namreč šlo za vprašanje, ali bi moral notar predvideti stečaj prodajalca stanovanj, pri Orionu, ali bi moral notar vedeti, da so bile listine, na podlagi katerih so ljudje najemali posojila, zavajajoče.

Najem posojila politične stranke za svojo predvolilno kampanjo pri državljanki Bosne in Hercegovine Dijani Đuđić ima za razjasnitev vseh okoliščin drugačno izhodišče. Nobenega dvoma ni, da je bil Sikošek tisti, ki je z notarskim zapisom izdal potrditev, da sta SDS in Đuđićeva sklenila posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve. Vprašanje je, ali je notar pred tem opravil vse tiste naloge, ki mu jih nalaga zakonodaja – denimo tudi tiste, ki izhajajo iz obvez za preprečitev pranja denarja –, in tako prišel do nedvoumnega sklepa, da s tem, ko tuja državljanka SDS posodi pol milijona evrov, ni nič narobe.

Videti je, da svojega dela Sikošek ni opravil dovolj skrbno – če se izrazimo pravniško suhoparno –, sicer notarska zbornica proti njemu ne bi ukrepala. Sklepamo lahko, da do njega ne bo prav milostna, saj ima notar na svoji poklicni poti že kar nekaj madežev. In ne samo takšnih, ki morebiti kažejo na njegovo nedostojno povezavo z eno od političnih strank, ampak predvsem takšne, zaradi katerih so bili ljudje, ki so se nanj obrnili kot na zaupanja vredno osebo, oškodovani.

Ljudje so zaradi primerov Zbiljski gaj in Orion finančno propadli. SDS zaradi posla z Đuđićevo najbrž ne bo, kar pa organov odkrivanja in pregona ne odvezuje obveznosti, da stvari pride do dna, tudi ali predvsem ko gre za notarjevo odgovornost.