Tiskane izdaje
Medtem ko so se nekaterim našim najvišjim menedžerjem plače lani celo nekoliko znižale, ker so umanjkali variabilni deli plač, so nadzorniki ohranili ali celo presegli »rekorde«. Biti del korporativnega vrha velikih podjetij je gotovo izziv, ki prinese, tako pri nas kot drugod po svetu, višjo ceno, torej višjo plačo, čeprav tudi letošnji pregledi kažejo, da direktorji in nadzorniki najbolj dobičkonosnih podjetij niso nujno tudi najbolje plačani. Res je tudi, da je opravljanje teh funkcij vedno na prepihu: če rezultatov ni – poslovnih ali drugih, ki, manj kot so merljivi, bolj so lahko tudi politični – lahko sledijo hitre menjave.
Letos je bila velika sezona menjav v nadzornih svetih: nekaterim članom so potekli mandati, drugi so odšli zaradi osebnih razlogov, tretjim so odhod določili odločevalci; v SDH ali kje drugje. V SDH pravijo, da se je delo nadzornikov z uvajanjem dobrih korporativnih praks pri nas izboljšalo, najboljše nadzornike prepoznavajo tam, kjer »delujejo kot učinkovit mentor in konstruktiven nasprotnik«. Kljub temu so jih letos zamenjali v 28 družbah, ki so pod njihovim upravljanjem, in namesto 56 prejšnjih zdaj na nadzorniških stolčkih sedi 55 novih članov.
Nazadnje so se zamenjave nadzornikov zgodile v petek v naši največji banki NLB. A preigravanja, kako nominirati in na koncu neposredno na skupščini izbrati »najboljšega«, so pri nas preizkušena praksa, tudi letos je bilo nekaj takšnih iger (v Petrolu, Telekomu, Krki in še kje).
