Tiskane izdaje
Privrženci nove makedonske parlamentarne večine preuranjeno slavijo zmago. Kriza v državi ni le politična, ampak tudi sistemska, institucionalna in gospodarska. Podelitev mandata za sestavo vlade Zoranu Zaevu pomeni, da se bo morala VMRO-DPMNE na čelu z Nikolo Gruevskim soočiti z novo politično realnostjo. Z avtoritarnim vladanjem je izgubila partnerje v albanskih strankah in mednarodni skupnosti ter se čez noč znašla v opoziciji. Ker z nasiljem, ki ga je spodbudila v sobranju, ni dosegla pričakovanih ciljev, je prisiljena spremeniti strategijo.
Prvi korak v tej smeri je bila komedija, ki sta jo ob podelitvi mandata za sestavo vlade uprizorila predsednik države Gjorge Ivanov in Zaev. Glavno vlogo v tej gledališki predstavi je imel politični kompromis. Zmagovalec je Zaev, čeprav je svečano zdeklamiral, da si bo vlada prizadevala za ohranitev in zaščito enotnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in večetničnosti države. Ker se je ogradil tudi od deklaracije albanskih strank, ki je bila podpisana v Tirani, je Ivanovu omogočil časten umik.
Če bo zdaj že bivša vladajoča stranka hotela obnoviti nekdanja partnerstva, se bo morala odreči sejanju nestrpnosti do albanske manjšine. Zaev nima absolutne parlamentarne večine, njegovi partnerji na oblasti pa imajo lastne interese. VMRO-DPMNE bo poskušala blokirati vlado skozi institucije sistema, njena neučinkovitost pa lahko zamaje položaj nove vladajoče koalicije. Pritisk nanjo bo velik. Soočila se bo s številnimi težkimi izzivi, realni politiki pa se bo lahko posvetila šele potem, ko se bo rešila etničnega bremena.
Makedonija je v razsulu. Po skoraj dveh letih brezvladja, hibridnih in vzporednih institucij brez polne legitimnosti in sumljive legalnosti drugače tudi ne more biti. Stanje v državnih institucijah je le vrh ledene gore. V volilni ponudbi SDSM so bili etnične obljube albanskim volivcem namesto državljanske platforme. Reforme in demokratizacijo družbe je SDSM postavila v ospredje šele s prečiščenim programom prihodnje vlade oziroma z načrtom za življenje v Makedoniji. Kako je nova vlada opravila domačo nalogo, bo jasno že na jesenskih lokalnih volitvah, ki bi lahko bile tudi uvod v predčasne parlamentarne volitve.
Širjenje etničnega sovraštva v Makedoniji, ki je imelo za cilj beg pred odgovornostjo, je zanetilo ogenj, na katerega ne sme nihče več dolivati bencina. Padec režima še ni zahteval od ljudi, da bi pod prisilo delovali v službi zla. Makedoncem in Albancem, ki večinoma vidijo svojo prihodnost v Evropski uniji, si ni bilo treba postaviti vprašanj, ki so rdeča nit drame Nebeški odred. V prelomnih trenutkih sta pogosto aktualni vprašanji, kako daleč je pripravljen iti človek za ohranitev lastnega življenja in kaj vse je sposoben storiti sočloveku, da bi rešil samega sebe.
