Nedokončana naloga

Ob tem, ko je država do konca avgusta dosegla več kot milijardo evrov minusa, ali z drugimi besedami, ko je proračunski primanjkljaj še pred jesenjo dosegel raven, načrtovano do konca leta, so prednostne naloge novega finančnega ministra jasne. Dušan Mramor mora v red spraviti javne finance. Nič manj pereče pa niso druge naloge, ki se jih prav tako mora lotiti prvi finančnik v državi – med njimi tudi nadaljevanje bančne sanacije.

Kljub prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in lanski dokapitalizaciji je slovenski bančni sistem daleč od rešenega. V oči še vedno bodejo visoki deleži slabih terjatev, ki jih imajo banke v sanaciji v svojem portfelju. Ob polletju je bilo teh v skupini NLB 26 odstotkov, v skupini NKBM pa 21 odstotkov. Slabe terjatve kot Damoklejev meč visijo nad bankirji. Dodatne večje oslabitve in rezervacije bi bankam namreč lahko še precej pokvarile bilance, a po drugi strani imajo za precejšen del tega portfelja oblikovane oslabitve. Kakšne bodo bančne bilance videti ob koncu leta, bo bolj jasno po oktobrski objavi rezultatov vseevrskih stresnih testov in pregledov bančnih aktiv, v katere sta vključeni tudi največji slovenski banki. Večjih pretresov za nadkapitalizirani banki ne gre pričakovati. A pozor: lanska izkušnja kaže, da je globina bančne luknje v veliki meri predvsem posledica metodologije in vrednotenja, ki sta lahko izjemno neugodna.

»Sanacija bančnega sistema mora v prihodnje potekati predvsem skozi sanacijo gospodarstva,« je zapisano v koalicijski pogodbi. Na uspešnost bank bosta zagotovo vplivala poslovanje podjetij in splošna makroekonomska slika Slovenije. Ta se zdi ugodna: BDP je v prvem polletju zrasel za presenetljivo visokih 2,9 odstotka, Urad za makroekonomske analize in razvoj pa je prav včeraj občutno izboljšal svoje napovedi. Kljub temu so tveganja za gospodarsko rast v prihodnje velika. Bo izvoz lahko še vedno vlekel slovenski voz ob tem, ko so gospodarski motorji nekaterih naših pomembnih trgovinskih partneric v prostem teku, po drugi strani pa se zapira ruski trg? Črna prihodnost se napoveduje tudi drugemu vlečnemu konju – gradbeništvu. To letos zaradi črpanja evropskih sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive še prispeva k rasti, toda gradbinci za prihodnje leto napovedujejo nov padec.

Izziv za novo vlado bo tudi upravljanje z bankami, torej izpit, na katerem so dosedanje politike padle. Največjima bankama so v kratkem času predčasno v slovo pomahali dva člana uprave in en nadzornik. Za stabilnost in kontinuiteto bančnega dela je to slabo. Na področju upravljanja z bankami bo najpomembnejša naloga vlade njihova prodaja. Temu je najbližje mariborska banka, ki bi lahko bila prodana še letos. Glede na zahteve Bruslja utegne slediti prodaja združenih Abanke in Banke Celje, še ogromno bančnih transakcij pa bo opravljenih, preden bo lastnika zamenjala največja banka. Privatizacija NLB bo najbolj vroča – morda tudi med koalicijskimi partnerji.