Nedotakljivi

Največja opozicijska stranka, stranka Janeza Janše, SDS je danes ponovno dobila potrditev, da je slovensko pravosodje pravzaprav krivosodje, podaljšana roka ljubljanskih Murgel in pod neposrednim nadzorom revolucionarnih sil, ki so vladale Sloveniji 45 let. V tej zaslepljenosti, celo izgubi stika z realnostjo, so verjetno spregledali možnost, da je lahko kdo izmed njihovih poslancev tudi črna ovca. Iz preteklosti vemo, da so bili med njimi tudi takšni, ki so prišli v navzkrižje z zakoni. S tem, ko so se tako odločno postavili za pomembnega člana stranke, so poslančeve domnevne grehe v veliki meri prenesli na celotno stranko. Kar bi lahko bilo zanimivo, če se bo preiskava končala z obtožnico in obsodbo.

Vstop kriminalistov v prostore neke politične stranke ne izstopa v ničemer, ne v Sloveniji ne po svetu. Seznam preiskovanih poslancev je dolg (Jelinčič, Prijatelj, Bratušek), a imamo v Sloveniji stranko SDS, ki meni, da ima poseben položaj. Zato se ni čuditi argumentaciji nekaterih, ko so problematizirali kriminalistično preiskavo proti Širclju, da ta dejansko pomeni napad na opozicijo (kot da je edina opozicijska stranka), ker je sodišče odredilo iskanje dokazov v povezavi s poslancem.

Prav tako ne preseneča poteza SDS, da v skladu s pristojnostmi v državnem zboru na vrat na nos odvihra na sedež NPU in tam izvede nadzor – ali pa zastraševanje. Pravzaprav škandalozno dejanje, ki ga je mogoče umestiti v bogat arzenal boja proti neki odločitvi pravne države z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi. V ta sklop specialne borbe proti palčkom iz Murgel sodi tudi zgodbica, ki jo je Janša včeraj lansiral, o domnevnem zaseganju strežnika SDS. Verniki temu bolj verjamejo kot pa možnosti, da bi se na nekoga iz SDS na nezakonit način lepili milijoni.