Negotovost

Članice Evropske unije so po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra, po stopnjevanju begunskega vala in po vse bolj nemirni soseščini na Bližnjem vzhodu na največji preizkušnji do zdaj. Zato ne preseneča včerajšnja izjava predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza, da ga zaradi nesolidarnosti v evropski družini in k vse bolj nacionalnim interesom usmerjene retorike prevevajo slabi občutki. Prvič smo od kakšnega visokega predstavnika EU slišali besede, da bi lahko bila v nevarnosti prihodnost Unije.

Ne spori okoli reševanja finančne krize ne dolge razprave o »grexitu« niso nič v primerjavi s tem, kar se je zgodilo v dušah Ervopejcev ob pogledu na reko bežečih ljudi iz propadlih držav Bližnjega vzhoda. Begunci, migranti ali prebežniki so tisti resni sprožilec destruktivnih sil, ki so prelomile ravnotežje v temni evropski duši in ki lahko zamajejo celotno evropsko idejo. Človekove pravice, humanizem in svoboda na različnih področjih so temelji, ki nas združujejo in povezujejo. Reka beguncev je s številnih demokratov po imenu sprala lažno podobo in jih prikazala v pravi luči – razkrila je, da je med nami še vedno veliko ksenofobov, rasistov in nestrpnežev vseh vrst. Te bi brez zadržkov danes lahko označili za neofašiste.

In kako se ravna Slovenija? Po običaju drobnjakarsko. Ukvarjamo se s špekulacijami o preštevanju držav, katera sodi v kateri klub, kot so, denimo, ideje o mini schengenu. Po drugi strani pa lahko spremljamo tendence v slovenski politiki, da bo treba v kontekstu begunskega vala povečati proračunska sredstva za krepitev varnosti. Več za policijo, vojsko in obveščevalce. V negotovih časih je to razumen odgovor, a opozorilo vsekakor ne bi škodilo, da se je treba teh vprašanj lotevati skrajno previdno in odgovorno. V pozitivnem evropskem duhu.