Neizkoriščena vrata

V Sloveniji se je ta teden po več kot desetih letih mudila poljska gospodarska delegacija. Enemu največjih evropskih gospodarstev, ki skoraj ni imelo mednarodno uveljavljenih blagovnih znamk, je še pred nekaj leti primanjkovalo kapitala, zdaj pa ga ima toliko, da išče poslovne priložnosti zunaj svojih meja in se pospešeno internacionalizira.

Poljska zgodba seveda ni naključje. Ta država z 38-milijonskim trgom se je že v 90. letih odprla tujemu kapitalu. Država se je tam do zdaj lastniško umaknila iz več kot 8200 družb, obdržala jih je okoli 200. Danes ugotavljajo, da bi v kakšnem primeru morda ravnali drugače, a na splošno privatizacijo ocenjujejo za uspešno. Med družbami, ki so ostale v državnem objemu, je približno 30 takšnih, ki so strateška. Z njimi ima država jasne namene: iz njih namerava s svojo podporo narediti vodilne nacionalne šampione, ne le na Poljskem, ampak v regiji. To so, denimo, varšavska borza, zavarovalnica PZU, rudarska družba KGHM ... Poleg tega je Poljska za vlagatelje pripravila posebne ekonomske cone z ugodnostmi za vlagatelje, zato je zdaj tam prisotna vsa svetovna investicijska srenja. In prav tuji kapital naj bi bil poleg uspešnega črpanja evropskih sredstev in domačega povpraševanja eden od vzrokov, da ta država tudi v splošni krizi ni zašla v recesijo.

Slovenska zgodba je žal povsem nasprotna. Že v 90. letih smo imeli mednarodno uveljavljena podjetja in prepoznavne blagovne znamke, a na njih nismo znali graditi svoje gospodarske strategije. Namesto tega so se zaradi zaprtosti pred tujim kapitalom in znanjem številna uspešna podjetja pod pretvezo nacionalnega interesa znašla v menedžerskih prevzemnih lovkah. Tako nam zdaj bolj kot kadar koli primanjkuje svežega kapitala, številna prezadolžena podjetja pa se namesto s strateško širitvijo na tuje trge ukvarjajo z odprodajo naložb in celjenjem finančnih ran.

Poljski veleposlanik je na nedavnem poljsko-slovenskem poslovnem forumu poudaril, da Slovenija za srednjo Evropo pomeni vrata za balkanske trge in Balkanu vrata do srednje Evrope. Teh vrat se sicer že dolgo zavedamo tudi sami, a jih v vseh teh letih nismo znali zares izkoristiti. Kaže pa, da jih bodo zdaj z veseljem odprli, in skoznje bodo vstopili tuji vlagatelji, tudi Poljski, za katere je naša komaj dvomilijonska država zanimiva predvsem zaradi svoje lege.

A majhnost Slovenije ne bi smela biti ovira za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja velik poljski trg. To navsezadnje dokazujejo podjetja, kot so Krka, Gorenje, Apis Vita in Sensilab. Slovensko gospodarstvo na Poljsko sicer izvozi več blaga in ima v tej državi več naložb, kakor jih imajo Poljaki pri nas, vendar še vedno premalo izkorišča priložnosti te slovanske države. Ta ima seveda tudi svoje šibke točke, a je po ocenah nekaterih uglednih analitskih hiš še vedno na vrhu lestvice investicijske privlačnosti. Nekateri jo celo uvrščajo takoj za Kitajsko in Indijo. Zato je škoda, da se slovenska podjetja in vlagatelji na srečanje s poljsko gospodarsko delegacijo niso odzvali v večjem številu.