Nekdo laže

Je mogoče, da se je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na včerajšnji tiskovni konferenci prostodušno zlagala? Hm, zanimivo vprašanje, s katerim se novinarji, ki pišemo o zdravstvu, srečujemo tako rekoč prvič v obdobju zadnjih desetih ministrov in ministric za zdravje. Če se ni zlagala ona, so se zlagali vsi drugi: ministrica za finance ter poslanci SD in Desusa.

Medtem ko je Milojka Kolar Celarc pred vso slovensko javnostjo na tiskovni konferenci povedala, da je glavni reformni zakon usklajen s finančnim ministrstvom in poslan koalicijskim partnerjem, so vsi trije njene navedbe zanikali. Koalicijski poslanci niso dobili zakona in ministrica za finance Mateja Vraničar Erman različice, ki jo je Kolar Celarčeva razglasila za usklajeno, ni še niti videla. Je mogoče, da je sklicala tiskovno konferenco, da bi se javnosti zlagala? In kaj storiti, če minister laže? Toda obstaja tudi druga možnost: da bi ona govorila resnico, medtem ko bi se trije drugi zlagali proti njej. Kaj je res?

Ni se zgodilo prvič. Podobne indice smo imeli tudi, ko sta ministrica za zdravje in premier Cerar prvič sporočila, da bo profesor Igor Gregorič, ki živi in dela v ZDA, vodil srčni center za otroke v Ljubljani. Takrat smo prosili profesorja Gregoriča za intervju o novem srčnem centru. Zahvalil se je za vprašanja in intervju zavrnil: »Za zdaj sem seznanjen le s tem, da je vlada pred nekaj dnevi sprejela sklep o ustanovitvi samostojnega centra za obravnavo otrok s srčnimi obolenji.« Iz tega je bilo jasno, da o novem centru ne ve ničesar, prav tako, da ga ne bo vodil. Včeraj je ministrica ponovno govorila o srčnem centru in profesorju Gregoriču. Je res ali ni res, kar je povedala?

Novinarji moramo biti vsak trenutek na preži za resnico. Mnogi, ki jih poslušamo, govorijo dvoumno, morda s figo v žepu ali s skrito mislijo v ozadju besed. A da bi se kdo v kamere in mikrofone prostodušno lagal o zadevah, ki jih je povsem preprosto preveriti, se redko zgodi. Novinarji bi torej morali preverjati sleherno besedo javnega govornika. To je povsem novo poglavje slovenske politike. V javni prostor vnaša izjemno nestabilnost in popolno zmedo, politikom jemlje še zadnjo troho kredibilnosti.

Delovanje ministrice Milojke Kolar Celarc pa je tudi sicer nenavadno. Nekatere rešitve, ki jih predlaga v zakonih, nimajo podlage v resničnosti. Tako je v zakonu o pacientovih pravicah zapisano, da bodo bolniki lahko prišli na vrsto za pregled ali operacijo v 14 dneh in da bo imel vsak bolnik v Sloveniji pravico do drugega mnenja. Na papirju čudovito – kaj pa v praksi? Mesece in mesece, ponekod celo leta dolgo je treba čakati na nekatere vrste operacij. Kako bodo po novem letu naenkrat bolniki na vrsti v 14 dneh? In kako bodo zdesetkani zdravniki zmogli dvojno količino pregledov, če bodo vsi bolniki hoteli še drugo mnenje, ko pa že zdaj dihajo na škrge s 50 do 70 bolniki v enem dopoldnevu?

Zdravstvu v času te vlade gre na slabše, ne na bolje. Kot da bi se ga lotevala resna bolezen. Morda tudi zato, ker se ministrica že ves čas vodenja zdravstva otepa nasvetov zdravniških organizacij in zdravnikov. Morda pa bo zdaj kakšen nasvet vendarle sprejela. Navsezadnje so zdravniki strokovnjaki za bolezni.