Tiskane izdaje
Zanimanje za razplet nemških volitev je bilo v Bruslju orjaško. Ključno vprašanje, ki se je postavljalo, je kakšen bo vpliv njihovega razpleta na dogajanje v EU.
Prevladuje pričakovanje, da bodo v vlado vstopili socialdemokrati. To bi vsaj načeloma lahko odprlo vprašanji popuščanja varčevalnega pritiska in večje pomoči za gospodarsko rast na kriznem jugu območja evra. Socialdemokrat Peer Steinbrück je, denimo, govoril, o Marshallovem načrtu za krizne države Evrope.
Toda: vprašanje je, kaj bodo uspeli doseči v koalicijskih pogajanjih in ali bi sami socialdemokrati privolili v nove tokove denarja na jug. »Pričakujem predvsem kontinuiteto in nobene revolucije,« je ocenil strokovnjak z bruseljskega European Policy Centra Janis A. Emmanouilidis. Po logiki Merklove imajo za doseganje dolgoročno vzdržne rasti že tako škarje in platno v rokah članice same: s sprejemanjem strukturnih reform in urejanjem javnih financ.
Generalne linije naj bi ostale bolj ali manj nespremenjene. Pričakovani so predvsem premiki na področjih, ki bila v zadnjih mesecih v zastoju. Grčija bo šla v smeri novega svežnja pomoči. Lotili se bodo tudi drugih kriznih žarišč v območju evra, Slovenija ni izjema. Nadaljevalo se bo oblikovanje bančne unije, kjer je Nemčija pred volitvami pritiskala na zavoro, ker noče da Bruselj odloča, kdaj mora katera banka zapreti vrata.
Najbrž se bodo vsi hoteli ogniti napornemu in zamudnemu spreminjanju evropske pogodbe. Kam bo nato šel evropski vlak na področju nove arhitekture območja evra, oblikovanja fiskalne in politične unije, je povsem negotovo.
Merklova se je pred volitvami v skladu z logiko »več Evrope ne pomeni več Bruslja« zavzela za delno vračanje odločanja na raven vlad članic in koordinacijo med njimi. To je tako imenovana tiha revolucije v nemškem razmišljanju o evropski integraciji. Zanimivo je, da ima Merklova v vladi okoli sebe ključne ljudi (Wolfganga Schäubleja, Ursulo von der Leyen, Petra Altmaierja), ki so v skladu s povojno tradicijo CDU goreči zagovorniki evropskega povezovanja in poglabljanja EU.
Corinna Hörst iz German Marshall Funda od Merklove ne pričakuje nobene velike vizije Evrope, marveč le nadaljevanje politike korak po korak in prebijanje se skozi, od krize do krize. Ključne točke evropske politike Merklove so: ohraniti evro, obdržati Britanijo v EU in narediti Evropo gospodarsko močno. Poleg tega vsaki nemški vladi zvezno ustavno sodišče postavlja meje glede delitve vremen in tveganj znotraj Unije.Več se bo najbrž začelo premikati v francosko-nemških odnosih, ki so temelj Unije. V zadnjih mesecih na obeh straneh ni bilo prave pripravljenosti na sklepanje kompromisov. Vprašanje je le, ali je gospodarsko opešana in reformno zaspana Francija pripravljena vsaj delno prevzeti nemško logiko spopadanja s krizo. Po drugi strani bo nemška vlada z novim mandatom volivcev morala (v neizogibni navezi s Francijo) v večji meri prevzemati vodenje Evrope skozi krizne labirinte. Alternativa je nadaljevanje zastoja.
