Tiskane izdaje
Če je doslej še kdo optimistično trdil, da Slovenija ni v resnih finančnih težavah, je od včeraj zastopanje takega stališča težje. Zakaj si upamo to trditi? Pri tem, da je Banka Slovenije brez rezerve podprla proračun, ki ga je isti dan v parlamentu predstavljala premierka Alenka Bratušek, kaj drugega ni mogoče.
Naj utemeljimo. Rdeča nit proračuna za 2014 (in njegovega »podaljška« v leto 2015) je manj kot triodstotni primanjkljaj ob nezmanjšanih izdatkih. Prvo naj bi pomenilo fiskalno konsolidacijo, drugo pa prizadevanje države, da »ne oslabi dodatno domačega povpraševanja in da zmanjša pritisk na upadanje gospodarske rasti«. Oboje je Banka Slovenije pohvalila in še dodala, da je to eden od signalov, s katerimi bomo v prihodnjih tednih poskušali mednarodnim finančnim trgom pokazati, da smo zaupanja vreden partner. To pomeni, želimo jih prepričati, naj nam denar, potreben za sanacijo bank, posodijo po znosni obrestni meri.
Lepo bi bilo, če bi ta »operacija« uspela. A izid ni odvisen le od tega, ali bo parlamentarna večina potrdila lepo friziran proračun. Prva in najpomembnejša spremenljivka je, kako globoka je v resnici luknja v bankah. Oziroma kakšno oceno njene globine bo Banki Slovenije in vladi uspelo do konca novembra iztržiti v »pogajanjih« z Brusljem in Frankfurtom.
Proračun, ki je merilo za resnost in trdnost države, ki ji tuji vlagatelji posojajo denar, pa je druga spremenljivka. Žal ima nekaj pomembnih lukenj med prihodki. Najpomembnejše so načrtovani prihodki iz obdavčitve nepremičnin. Ustrezni zakon je še daleč od sprejetja, glede na številnost lobijev, ki se borijo proti njemu, pa je zelo veliko vprašanje, kaj bo na koncu kapnilo v proračun – cvenk ali samo plenk.
