Nespretno

Eno je gotovo: nastop Alenke Bratušek pred evropskimi parlamentarci je bil daleč od uspešnosti. Že tako so njeno kandidaturo morali spremljati očitki o njenem imenovanju, ki so se iz Slovenije preselili na bruseljski oder. Vzdušje pred začetkom je bilo daleč od optimalnega. Toda: v oceni njenega nastopa in primernosti za opravljanje visoke funkcije Bandiera Rossa iz Stožic in razvpito samoimenovanje na koncu ne bosta odigrala posebne vloge.

Tudi vprašanja niso bila nepričakovana. Presenetljivi so bili odgovori. Zaslišanja bi morala imeti predvsem politično naravo. Res je, kandidati bi morali biti uspešni politiki in ne nujno strokovnjaki za področja, za katera bodo pristojni. Tu se je pokazala največja pomanjkljivost nastopa nekdanje slovenske premierke. Bolj kot na vizijo in njeno uresničevanje se je osredotočila na faktografsko opisovanje dejanskega stanja. Nespretna je bila v retoriki in videti je bilo, kot da le ponavlja in obrača stavke.

Energetika je področje, na katerem se prepletajo velike zgodbe, od odnosov z Rusijo in podnebnih ciljev do varčevanja z energijo in konkurenčnosti industrije. Najbrž kritični poslanci niso pretiravali z ugotovitvijo, da od kandidatke za podpredsednico evropske komisije za energetsko unijo pričakujejo več, kot je pokazala. Razumljiva je občutljivost neredko samovšečnih poslancev, če ne dobijo zadovoljivega odgovora na katero od osnovnih vprašanj. Želeli so si več usposobljenosti.

Ker je čedalje več negotovosti, povezanih z usodo komisije, kakršno je zasnoval Juncker, je nemogoče karkoli napovedati. Bratuškova ima za sabo kvečjemu le razmeroma majhne liberalce. Glede na vzdušje v parlamentu po zaslišanju si je težko predstavljati, da bi nezadovoljni poslanci na koncu popustili. Tako bi tragikomična zgodba o slovenskem komisarju, ki je ena najpomembnejših mednarodnih funkcij za majhno državo, šla v naslednjo fazo.