Nezaupanje

Urejeni odnosi med Evropsko unijo in Rusijo so v obojestransko korist.

Objavljeno
12. september 2014 22.20
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Čeprav je premirje na vzhodu Ukrajine vsaj za silo zdržalo že več kot teden dni, se EU še ne more odreči pritisku na Kremelj. Negotovost glede prihodnjega ravnanja Kremlja je velika, nezaupanja v Vladimirja Putina se po dogajanju letos ne da odpraviti čez noč. Sankcije kot vzvod za pritisk bodo (postopno) odpravljene, ko bo ravnanje Moskve prepoznano za trajno konstruktivno.

Nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali sankcije vplivajo na Putina, ni. Toda strožji gospodarski ukrepi, s katerim je Zahod udaril po stebrih njegovega sistema, niso zanemarljivi. Logika zaostrovanja sankcij je preprosta: ko bodo sankcije občutili oligarhi in drugi vplivneži, se bo povečal pritisk na Putina, naj sede za pogajalsko mizo. Unija je po aneksiji Krima (pre)dolgo tehtala in se osredotočala na simbolične ukrepe z željo, da ne bi preveč izzvala Kremlja.

Z njegovim agresivnim ravnanjem se je zgodil še en premik. Vpliv Rusije v velikem delu Ukrajine je zapravljen, njeno zbliževanje z Zahodom se bo v prihodnjem obdobju še pospeševalo. Kar je Putin poskušal preprečiti s spodkopavanjem pridružitvenega sporazuma in po padcu Viktorja Janukoviča z destabilizacijo Ukrajine, se uresničuje samodejno. Cena, ki jo Rusija plačuje za priključitev Krima, postaja vse višja.

Unija pri prihodnjem urejanju odnosov z Rusijo ne bo smela pozabiti, da so urejeni odnosi z njo v obojestransko korist. Pripravljenost na popuščanje pri uresničevanju katerega od delov asociacijskega sporazuma z Ukrajino bi bil dokaz pragmatičnega odnosa. Bila bi še eno znamenje, da Unija ni sovražnik Rusije in da je ukrajinsko hrepenenje po evropski prihodnosti združljivo z rusko željo po poglabljanju sodelovanja med Lizbono in Vladivostokom.