Neznosna lahkost obtoževanj

Ni le čas kislih kumaric kriv, da se kot ena glavnih svetovnih novic lahko pojavi neki napol oglaševalski spletni zapis korporacije, v katerem se ta hvali, da se je spopadla z zlobnim hekerskim napadom na svoje strežnike in tudi računalnike nekaterih vplivnih ameriških mnenjskih središč. S tem pa preprečila nič manj kot vmešavanje v ameriške volitve, ki da jih je naročil sam vrh ruskih oblasti.

Obsedenost ameriških in posredno tudi drugih zahodnih medijev z do zdaj še ne zares utemeljenimi obtožbami, kako je za to, da na čelo njihove države prvič v zgodovini ni stopila ženska, kriva (tudi) uradna Moskva, je tolikšna, da v prihodnosti lahko pričakujemo razkritja še bolj dramatičnih spletk vsemogočnega Putina, ki jih bodo pred jesenskimi vmesnimi volitvami v ameriški kongres preprečevale domoljubne korporacije. Še veliko s Kremljem domnevno povezanih »nobel medvedov«, ki da prihajajo iz ruske vojaške obveščevalne službe, bo krivih, ko se bo začelo mešati kakšnemu korporativnemu računalniškemu omrežju. Zgodba je seksi, avtorjem pa poteši željo po razkrivanju teorij zarote o početju starega sovraga.

Putin je vnaprej kriv, pa naj ta to še tako zanika in svetu razlaga načela pravne države, ki zapovedujejo presumpcijo nedolžnosti. A to je prvenstveno medijski politični spektakel, ob katerem bi se le muzali, če bi se dogajal v kaki eksotični državi. Znani ameriški »disident« Noam Chomsky je pred kratkim izjavil, da je rusko vmešavanje v ameriške volitve, ki tako zaposluje ameriške medije, za preostali svet skoraj šala. Tudi če bi bilo res vse, kar naj bi skrivaj počela Rusija, to početje po mnenju Chomskega ni nič v primerjavi s tem, kar v ZDA odkrito, brezsramno in z veliko podpore delajo druge države, med katere je na prvo mesto postavil Izrael.