Nična toleranca do konoplje

Število prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v zadnjih letih pri nas bistveno zmanjšalo, še vedno pa velja, da alkohol povzroči največ škode. Tudi zdravila, ki jih bolniki dobijo na recept ali nabavljajo na črnem trgu, lahko pomembno okrnijo zmožnost varne vožnje. Podatki kažejo, da je pri nas na leto predpisanih 1,25 milijona psihoaktivnih zdravil, kot so antidepresivi, anksiolitiki, uspavala in podobno – na cestah EU ta zdravila povzročijo dobro desetino smrtnih nesreč. Temu so se zdaj pridružila še zdravila iz konoplje, ki jih večina Slovencev še vedno kupuje na črnem trgu. Čeprav je po novem tudi pri nas dovoljena uporaba t. i. medicinske konoplje, torej vršičkov oziroma cvetov, ta za zdaj pri zdravnikih še ni na voljo. Nedvomno pa so na cesti mnogi rekreativni uživalci marihuane, ki jo uporabljajo ali za samozdravljenje ali pa jo pri zdravilcih kupujejo za lajšanje bolečin in drugih zdravstvenih težav. Teh je po nekaterih podatkih 10.000, koliko od teh vozi, ne ve nihče.

Natančne vplive THC na varnost vožnje stroka še proučuje. Nesporno dejstvo pa je, da so ti vplivi občutno manjši kot pri pivcih alkohola, pri katerih je vožnja bistveno bolj nestanovitna, hitra in agresivna. V ameriških državah, kjer so poleg medicinske legalizirali tudi rekreativno uporabo marihuane, so v povprečju zaznali celo 11-odstotno znižanje smrtnih prometnih nesreč med mladimi, saj ti, kot kaže, namesto po alkoholu posegajo po (manj nevarni) konoplji. Ameriški strokovnjaki za prometno varnost skušajo te voznike poučiti, da je zelo tvegano kajenje marihuane v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami ter da naj vsaj tri ure od pokajenega džointa ne sedejo za volan, potem pa učinki na vožnjo izzvenijo.

Toda to še ne pomeni, da THC ne ostane v krvi še dolgo potem. Toksikologi so celo pojasnili, da ima posameznik, ki na teden pokadi džoint ali dva, v krvi ves čas prisotne majhne vrednosti THC, kar ne vpliva na njegovo zmožnost vožnje. Pri nas je zakonodaja jasna: ničelna toleranca do THC v prometu. Vsakdo, ki mu v krvi dokažejo zgolj prisotnost te aktivne snovi iz konoplje, je avtomatično storilec prekrška, plača visoko globo in izgubi vozniški izpit, četudi morda že dolgo ni pod njenim vplivom. Ti vozniki na sodiščih velikokrat dokazujejo, da jim je storjena krivica, vendar je njihova usoda odvisna od presoje in »dobre volje« posameznega sodnika. Da bi se izognili takšnim nesporazumom, v nekaterih evropskih državah, tudi zaradi uvedbe medicinske marihuane, uvajajo dovoljene mejne vrednosti THC v prometu, podobno kot pri alkoholu. Seveda je treba upoštevati dodatne okoliščine, kot je vpliv bolezni, zaradi katere jemljejo to zdravilo, in opažanja policistov o vplivu na vožnjo.

Vsi ti novi trendi o legalizaciji konoplje zahtevajo spremembe zakonodaje, ki bi upoštevala nova, kompleksna spoznanja. O teh so se strokovnjaki pred dnevi pogovarjali na mednarodnem blejskem srečanju Fortex, na katerem slovenskih odločevalcev o ukrepih za varnost v cestnem prometu, žal, ni bilo opaziti.