NLB, dan pozneje

Izglasovana dokapitalizacija je le trenutek predaha pred trenutki resnice.

Objavljeno
27. junij 2012 22.22
uho*NLB
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
»To je bil pa cunami obeh največjih lastnikov,« je po razkazovanju mišic države in KBC na skupščini NLB strnil dogajanje eden od prisotnih. Obe sta navidez dosegli svoje: država bo tik pred zdajci zakrpala dokapitalizacijo banke s svojim hibridnim posojilom, ki se šteje kot kapital, KBC pa je privolila v dokapitalizacijski vložek po ceni za delnico NLB, ki je desetkrat nižja kot v najboljših časih.

Lastnika sta se uskladila tudi pri nadzornikih. Dobro obveščeni so povedali, da je država še danes iskala primerne kandidate za nove člane nadzornega sveta, na koncu pa so bili ti izglasovani tudi z blagoslovom KBC. O njihovi kvaliteti je ta čas težko soditi, saj so širši javnosti večinoma manj poznani in bodo morali še dokazati, da so kos nalogam, ki jih čakajo.

Izkazalo se je tudi, je bil strah opozicije in AUKN, da bo aktualna dokapitalizacija NLB uvod »v tihi prevzem banke s strani KBC«, odveč. Famozne CoCo obveznice, ki jih je moč spremeniti v delnice, bo – v zameno za posojilo Novi Ljubljanski banki po desetodstotni obrestni meri – očitno prejela kar slovenska država in ne belgijska banka.

»Dogodki nas vedno znova presenečajo, slabo smo predvideli prihodnost,« je delničarjem priznal že decembra odstopljeni predsednik uprave, ki še vedno vodi banko. NLB ostaja ujetnica slabih naložb in lastnikov, zato pravi izzivi banko, njene nove nadzornike in državo še čakajo. Izglasovana dokapitalizacija je zato le trenutek predaha pred sanacijo in drugimi trenutki resnice, ki čakajo edino slovensko sistemsko pomembno banko. In seveda, banka, ki se je lani skrčila za šest odstotkov mora naposled začeti posojati – opravljati tisto, zaradi česar ji rečemo ljubljanska banka in ne hranilnica.