NLB v popravilo

Rezultat skrbnega pregleda, da ima NLB za poldrugo milijardo evrov najslabših terjatev, ne preseneča. Drugače ni moglo biti. NLB je in je bila pač prvovrsten nacionalni interes, odgovorna, da s posojili pomaga graditi finančne, gradbene, cerkvene in druge »poslovne« stebre. Zapitek, zlasti tisti iz najrazvratnejših let 2006-2008, je zdaj na mizi, nacionalni interes je bankrotiral, krivci so se poskrili, davkoplačevalce pa očitno čaka glavobol.

Vlada pripravlja veliko finančno operacijo, kjer iz politično-kozmetičnih razlogov ne govori o »sanaciji« in »slabi banki«, temveč o morebitni novi dokapitalizaciji NLB in o prenosu slabih terjatev na Slovenski državni holding. Za tako ali podobno rešitev bi se seveda morala odločiti že prejšnja vlada, saj se izgube - in s tem povezan kreditni krč - v NLB povečujejo zadnja tri leta.

Izločitev slabih terjatev in kapitalska podpora je v sedanjem položaju edina in smiselna rešitev, banka bo verjetno lažje zadihala. Postavlja pa nova vprašanja in dileme. Recimo prenos delnic podjetij, ki jih je banka zasegla, na holding, odpira nov, velik manevrski prostor za neposredno vpletanje politike v gospodarstvo in podjetja. NLB zdaj res potrebuje tudi kredibilno novo upravo.

Sicer pa, glede na to, kakšno vsakokratno vladajočo politiko imamo, je pravi čudež, da NLB sploh še deluje, kot deluje. Recimo, v prejšnjem mandatu je banko v imenu nacionalnega interesa dodobra pregnetel finančni minister Križanič s kolegi na AUKN. Zdajšnja vlada pa ima, kot je pokazala nedavna dokapitalizacija, očitne težave s komunikacijo s KBC in evropsko komisijo, že tako redke in resignirane morebitne tuje investitorje pa zdaj z nepremišljenimi izjavami precej begata še ministra Erjavec in Žerjav. Ja, v Sloveniji res ni lahko biti državna banka.