Tiskane izdaje
Razlastitev najelitnejših slovenskih hotelirjev, ki jo je izvedla DUTB, je pravzaprav pričakovan in logičen korak. Dosedanji lastniki se niso ravno izkazali. Nasprotno: potencialno najboljša slovenska hotelska podjetja životarijo zaradi svoje ujetosti v stare tajkunske spone, stare lastninske forme in od njih odvisne vzorce upravljanja.
Tisti, ki so pripeljali Skupino Bernardin do skoraj 22-milijonske izgube, težko vzbujajo zaupanje. Podobno grenak priokus pušča tudi slaba prodaja Bernardinovih Hotelov Metropol. Izkupiček od tega bisera je majhen in zato seveda ni ostalo kaj prida denarja za kakršna koli vlaganja v razvoj. Liburnia ima sama velike težave v Opatiji, kako naj bi bila zgled Portorožu?
Istrabenz Turizem posluje bolje, ampak lani še zmeraj s tremi milijoni evrov izgube. Za vratom ima poleg tega tudi lastnika, koprski finančni holding Istrabenz, ki ima za 80 milijonov evrov negativnega kapitala in je torej zdavnaj zrel za stečaj.
Ali je DUTB ravnala pravno korektno (zakonito), ko je svoje terjatve spremenila v kapitalske deleže, se bo še izkazalo. Toda operacijo je podprla vlada in veliki dolžniki, kot so Sava, NFD Holding, Istrabenz, so že do zdaj lahko plesali samo toliko, kolikor so jim dovoljevale banke. V tokratni operaciji turističnih dolgih nožev kaže večjo pozornost posvetiti glavnemu izvršnemu direktorju DUTB, ki je neprepričljivo obljubil, da bo DUTB vrednost sredstev povečala za fantastičnih 60 odstotkov. Naj raje pove, od katere (izmišljene?) vrednosti napoveduje takšno rast vrednosti in drugič, ali jo bo lahko dosegel brez vlaganj, brez drastičnih racionalizacij stroškov (delovne sile) in brez kompleksne izboljšave slovenskega turizma, države nasploh. Naj pove tudi en primer uspešne državno (ali bančno) upravljane turistične družbe.
Kljub deklaraciji, da sodi turizem med pet ali šest strateških slovenskih panog, je vlada razglasila za strateško pomembne samo dve hotelski družbi. Pomembne so lahko vse naložbe v hotelirstvo ali pa nobena. Månssonovo opravičevanje razlastitev in sklicevanje na uspešno rešitev Cimosa je samo delno utemeljeno. Cimos je rešen finančno. Ali bo rešen poslovno, bo vseeno treba počakati vsaj še leto ali dve, ko bi moral pridobiti strateškega lastnika. DUTB naj raje pove, zakaj bodo za slovenski turizem bolje skrbeli tuji finančni skladi, ki jih slovenski »poznavalci« ves čas omenjajo kot še ene vmesne (začasne) lastnike, špekulante torej. Kako je mogoče vnaprej napovedati uspeh pri iskanju skrbnih lastnikov, če si Istrabenz Turizem že šest let zaman prizadeva prodati Hotel Kempinski Palace v Portorožu in Adriatic v Opatiji? Kako se bo ob vseh teh špekulacijah godilo turizmu? Ali ima vlada pri tem kupčkanju turistične srebrnine res jasen in zanesljiv cilj? Ali pa je slovenska turistična strategija še najmanj odvisna od državne administracije in so vse odločitve že zdavnaj sprejete v vplivnih mednarodnih krogih finančnega kapitala? Če je res zadnje, potem vlade niti pri strateško pomembnih panogah ne potrebujemo.
