Tiskane izdaje
Kako delujejo izsiljevalski računalniški virusi? V fizičnem svetu bi bili podobni izsiljevalcu, ki bi lastniku hiše ali stanovanja zamenjal vse ključavnice, zaklenil vse premoženje in zahteval odkupnino za nove ključe. Le da elektronski izsiljevalci zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih odprejo, ko prejmejo zahtevani denar. Ponavadi v elektronski kriptovaluti (bitcoinih), ki je ni mogoče izslediti.
Takšna vrsta elektronskega napada je bila v zadnjih nekaj letih zelo pogosta. Izsiljevalci so največkrat napadli posamezne uporabnike ter jim zaklenili fotografije, dokumente in drugo elektronsko premoženje. Odkupnine niso bile visoke, pred napadom pa se je bilo mogoče razmeroma preprosto ubraniti: s sprotnim nameščanjem varnostnih popravkov in izdelovanjem varnostne kopije podatkov.
Kibernetski napadalci so v petek in soboto pokazali, da je mogoče s takšnim izsiljevalskim orodjem ohromiti pomembno javno infrastrukturo (zdravstvene domove in bolnišnice v Veliki Britaniji) ali ustaviti delo v proizvodnji velike avtomobilske tovarne (novomeški Revoz). To jim je uspelo tudi zaradi nerazumljivo slabe varnostne kulture v zasebnem in javnem sektorju, ki se izboljšuje zelo počasi ali sploh ne. Kljub kritični odvisnosti od informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Po zadnjem napadu si je mogoče nazorneje predstavljati posledice prave kibernetske vojne. Tam vlomilcev ne bi zanimal denar, ampak bi izurjeni vladni hekerji v nekaj urah omrtvili skoraj katerokoli državo. Programske vrstice so postale nove jedrske konice.
