Novi svetovni nered

Pravzaprav je presenetljivo, kako malo vemo o ponedeljkovem terorističnem napadu v osrčju nemške prestolnice. Ob zaključku Delove redakcije so preiskovalci celo dvomili, ali je kmalu po tem, ko se je tovornjak zaletel v množico na božični tržnici, aretirani pakistanski begunec res zakrivil zločin ter ubil enajst ljudi in jih ranil na desetine, medtem ko je v tovornjaku ležal ustreljeni poljski voznik. Z najbolj priljubljenih nakupovalnih avenij Berlina, ob času napada polnih obiskovalcev, se za zdaj v javnosti ni pojavil še noben videoposnetek, niti fotografija, ki bi lahko osvetlila ozadje napada.

Že zdaj pa je jasno, da si je tisti, ki je napadel božično tržnico, za svoj cilj izbral enega najprijaznejših simbolov našega načina življenja. Da bi razumeli, kaj je na kocki, je treba še bolj pojasniti razsežnosti takšnih zločinov, saj je Nemčija že poleti doživela več islamističnih terorističnih napadov in pred njo Francija ter nekatere druge države. V osrednji evropski državi tem odgovarjajo neonacistična dejanja, dogodki po zgodovinskem navalu beguncev pa povsod krepijo nacionalistične sile.

Vse to se dogaja v obdobju samoomejevanja zahodne civilizacije, ki se pod ameriškim predsednikom Barackom Obamo in številnimi evropskimi voditelji ni bila več pripravljena na tujem bojevati za svoje ideale, zato zdaj bližnjevzhodne in druge krize prihajajo k nam domov. Nekateri ugovarjajo, da so prav zahodne države pod ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem obračunale z redom in mirom, za katera naj bi skrbeli območni diktatorji. A je Al Kaida, odgovorna za newyorški 11. september 2001, cvetela v nekaterih islamskih diktaturah, podpore terorizma pa so obtoževali tudi libijske in iranske samodržce.

Vse to nakazuje, da je islamski terorizem sestavni del širše fronte proti Zahodu. Svoboda in demokracija bi lahko ogrožali verske in politične avtokrate vsega sveta in ti se zaradi zahodnih šibkosti ne obotavljajo več udarjati. Tudi zato v svetu, kakršen je danes, nobena dobra dejanja ne ostanejo nekaznovana. Nemška kanclerka Angela Merkel nikakor ni brez napak, a je v svoji dolgi politični karieri vendarle zagovarjala gospodarsko politiko, ki je Nemčijo naredila uspešnejšo in močnejšo, človekoljubno sprejela množice beguncev iz bližnjih držav ter obsodila enostransko spreminjanje meja v Evropi. Teroristični napad na božično tržnico v osrčju Berlina kaže, kaj lahko v zahvalo pričakuje v predvolilnem letu: svetovna protidemokratična internacionala, pa naj se dogovarja ali ne, bo zdaj tudi v Nemčiji poskušala odstraniti politike, ki se ne strinjajo z nacionalistično, protievropsko in protizahodno agendo.

Videti je, da imajo v časih vsenavzočih komunikacij lahko delo. Navajeni smo, da se napisano črno na belem drži temeljnih novinarskih pravil že zato, ker je bilo drugačno prakso doslej lahko razkriti in obsoditi, digitalne laži pa se veliko lažje skrijejo v plašč verodostojnosti. In ko te sile udarijo, so valovi uničujoči. »Mi imamo lahko srečo le enkrat, vi jo morate imeti vedno,« je v 80. letih Londonu sporočala Irska republikanska armada. Danes to velja za vse.