Novo olje za nemško-francosko lokomotivo

Včasih že jezikovne posebnosti povedo veliko o razlikah med državami, in kot je po podpisu aachenske pogodbe s francoskim predsednikom opozorila nemška kanclerka, francoska beseda za dolg v nasprotju z nemško ne vsebuje krivde. Po drugi strani pa nekdanja kolonialna velesila Francija na vojaške zadeve gleda drugače od velike poraženke druge svetovne vojne Nemčije, da o razlikah med centralistično ureditvijo ene in federalistično druge niti ne govorimo. Pariz in Berlin pa z aachensko pogodbo vendarle načrtujeta poglabljanje medsebojnega sodelovanja tudi na področjih z izrazito nacionalno suverenostjo.

Vzroki za to so očitni. Napadalni populisti, oblečeni v rumene jopiče, poskušajo v Franciji strmoglaviti izvoljeno vlado, v Nemčiji je begunska kriza nacionaliste dvignila na položaj največje opozicijske stranke. Z Veliko Britanijo iz Evropske unije izstopa prva država, nekatere vzhodnoevropske vlade obračunavajo s sodstvom in univerzami, tuji zagovorniki gesla »Najprej moja država« odkrito in prikrito spodkopavajo evropsko združevanje. Če bo aachenska pogodba vsaj približno tako uspešna kot elizejska, ki jo poskuša 56 let pozneje nadgrajevati, stara celina morda ne bo pozabila lekcij krvavega dvajsetega stoletja.

Prvi pogoj uspešnega združevanja pa je še vedno gospodarska učinkovitost vsake članice Evropske unije in še posebno območja z evrom, saj v njem zaradi skupne valute vsaka država vpliva na vse druge. V času galopirajočega razvoja novih tehnologij kot robotika ali umetna inteligenca, ki bodo prelomile z našim razumevanjem vsakdana, tudi Evropa ne more več staviti na eno državo ali industrijo. Le politika, ki bo spodbujala ustvarjalnost čim več ljudi, bo pomagala k razcvetu mirovnega projekta Evropa.