Tiskane izdaje
Slovenci imamo ozdravljivega raka, vendar za ozdravitev ne zadoščajo več alternativne metode zdravljenja. Če se bomo hoteli pozdraviti, bomo morali tvegati operacijo, s katero bomo odstranili tumor. Poseči bomo morali tudi po citostatikih, ki jih ljudje sicer slabo prenašamo, saj nam je po njih slabo. Ampak drugače ne bo šlo, je stanje v slovenskem gospodarstvu opisal ekonomist Aleš Vahčič.
Napovedi množičnega odpuščanja v največjih slovenskih podjetjih, v Mercatorju, NLB, na Slovenskih železnicah, in negotova usoda več sto delavcev v manjših podjetjih, kažejo, da bo do konca leta dobrih dva tisoč novih brezposelnih, ki se bodo pridružili sedanjim 121.000.
Smo že dosegli dno? Glavni problemi se šele začenjajo. Letos bo slabo, drugo leto ne bo nič bolje, pravijo v Umarju, kjer predvidevajo 13,5-odstotno povprečno stopnjo brezposelnosti. Za primerjavo: v EU imajo najnižjo brezposelnost v Avstriji (4,7 odstotka), najvišjo pa v Grčiji (27,2 odstotka). Val odpuščanja, ki je pred nami, bo prizadel višji srednji razred, še večji del bremena se bo prevalil na gospodarstvo, ki glavo komaj še drži nad vodo – nedotakljivost javnega sektorja bo zato vse težje ubranljiva. Spopadli se bomo z nadaljnjim padcem BDP.
Če prevedemo onkologijo v ekonomijo: z varčevanjem ne bomo prišli več nikamor. Če bomo hoteli povečati število delovnih mest, jih bomo morali najprej zmanjšati tako, da bodo podjetja, ki bodo preživela, začela ustvarjati dobiček. Gospodarstvo bo treba odpreti za tujce, ki bodo pripravljeni odpirati nova delovna mesta. Pri nas na žalost ne država, ne podjetja, ne banke za kaj takega nimajo več denarja. Preden začnemo terapijo, moramo izrezati tumor – odstraniti je treba tiste, ki še vedno kradejo in izčrpavajo podjetja. Če tega ne bomo naredili, bo pacient umrl.
