O vrhuncih 
in partnerstvih

V Beli hiši je imel tudi bežno srečanje s predsednikom Barackom Obamo. Slišali smo, da je bilo to zadnje vrhunec obiska.

Premier Pahor je eden redkih predsednikov vlad držav iz Evrope, ki so obiskali Belo hišo, je povedal zunanji minister Samuel Žbogar. »Vidimo, da je bil predsednik Obama zadnji dve leti zelo restriktiven pri sprejemanju predsednikov vlad iz Evrope, zato razen predstavnikov večjih držav ni bilo nobenega, ki bi dobil vabilo,« je vodjo diplomacije citirala STA. Po njegovi oceni to kaže na odnos ZDA do Slovenije.

ZDA vidijo v Sloveniji enakovredno partnerico, pa je v torek izjavil premier Pahor.

Komentar ministra Žbogarja kaže dojemanje, da je klimaks slovenske diplomacije sprejem pri predsedniku v Beli hiši. Ni pomembno, kakšna je kvaliteta dvostranskih odnosov in kaj se dogaja za zaprtimi vrati, pomembno je, kakšna je zunanja forma in kaj lahko gleda javnost. Poznamo različne prakse: obstajajo evropske države, denimo tiste s severa celine, ki gojijo dobre odnose do Washingtona, vendar nimajo obiskov na najvišji ravni; in obstaja nemalo drugih, ki stremijo za prazno formo in dajejo prednost fotoseansam.

Toda še dlje od ocene prvega diplomata, češ kolikšen dosežek da je mimobežnost z Obamo, je šla izjava premiera o enakopravnem partnerstvu v odnosu do ZDA. O slovensko-ameriških odnosih vemo, da niso niti spodobni, kaj šele enakopravni. Za tiste, ki niso opazili prej, recimo ob pristopu Slovenije k vilniuški izjavi in podpori iraški vojni, je prišla potrditev z WikiLeaksom. Navedbe ameriške diplomatske korespondence so spravile uradno Ljubljano v zadrego in pokazale, da so dvostranski odnosi padli pod raven dostojnosti, na nivo bizarnega trgovanja. Toda neizenačen odnos ne pomeni samoumevne podrejenosti. Če je Amerika pač prevelika »masa«, da bi Slovenija do nje lahko imela »normalne« odnose, to samo po sebi ne pomeni odsotnosti spoštovanja. Spoštovanje si večinoma odvzameš sam.

V že omenjenem kontekstu WikiLeaksa opazujemo tudi gospodarsko plat obiska. Obisk, o katerem nam je premier dejal, da je njegov najdaljši v tujini, odkar vodi vlado, je bil namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja. Slovenija si želi povečati menjavo, in temu je bilo namenjeno delovno kosilo v ameriški trgovinski zbornici. Američani so pokazali predvsem interes za energetiko, turizem, finančni sektor in sodobne komunikacijske storitve, in to so področja, v katera nameravajo vlagati, je povedal finančni minister Franc Križanič, ki je spremljal premiera. Pahor je dejal, da je prišel pokazat pripravljenost vlade za povečanje tujih vlaganj, in omenil reforme, »povezane s poslovnim okoljem, ki bo privlačnejše za tuja vlaganja, še posebno v finančne in varnostne ustanove, kamor sodi tudi jedrska energija«.

Spomnimo se, da je premier v objavljeni depeši, hkrati s povezavo prevzema ujetnika iz Guantánama z obiskom v Beli hiši, omenjal tudi podporo Združenim državam oziroma ameriški korporaciji Westinghouse kot partnerju pri obnovi in nadgradnji Jedrske elektrarne Krško.
Na nekem mestu v diplomatski pošti, ki jo je lani razkril WikiLeaks, je bilo v zvezi z naložbo v novo jedrsko elektrarno namignjeno, da slovenska vlada za potencialni energetski posel daje prednost Westinghousu. Predsednik vlade je zamudil priložnost, ko bi glede na raven slovensko-ameriških odnosov lahko vsaj ostal tiho.