Ob polčasu

Državni zbor je glede subvencioniranja toplih obrokov v šolah sprejel racionalno odločitev in obravnavo vrnil v matični odbor. S tem je pustil odprto možnost, da bodo brezplačni topli obrok lahko dobili otroci iz vseh treh, ne le enega dohodkovnega razreda.

V preteklih tednih so humanitarne organizacije dokazale, da je vprašanje otroške (ne)prehrane v šolah zaradi sistemske revščine vsekakor eno tistih, ki mora priti na klop političnih odločevalcev. V resnici gre za veliko temo, kajti sega v najpomembnejše vprašanje, kakšna država in kakšna družba sploh hočemo biti. V zavzemanju za tople prehranske obroke za šolarje, ki si tega sicer ne morejo privoščiti, ne gre za poljubno socialno dobrodelnost, ampak za pripoznavo temeljnejšega načela, imenovanega enakost v možnostih.

Staršem je mogoče ugovarjati, kaj vse bi še lahko storili, da bi se izognili revščini, otrokom pač ne. Poslanci sprejemajo politične odločitve glede socialnega modeliranja revščine, toda pri šoloobveznih otrocih se zrcali temeljno načelo, ki je v nameri slovenske ustave nedvoumno: Slovenija je socialna država, skrbi za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije in človekove pravice so varovane ne glede na gmotno stanje ljudi. Enakost v možnostih je pravilno izhodišče, temelj, na katerem je mogoče pozidati to zgradbo. Ker je DZ določil polčas, je prav, da javnost odločevalce obvesti, kaj od njih pričakuje, ko gre za temeljne ustavne norme.