Tiskane izdaje
Slovenska inflacija je letos zelo športno razpoložena. Ni sicer tekla na maratonu, se je pa potapljala in plezala. Tako smo letos kar trikrat imeli deflacijo, namreč v januarju, juniju in juliju, februarja smo imeli ničelno inflacijo, avgusta pa z 0,3 odstotka tudi razmeroma nizko. V preostalih mesecih je bila višja, marca z 1,6 odstotka najvišja. Tudi oktobrska je bila z 0,8 odstotka med višjimi, v primerjavi z lanskim oktobrom skoraj triodstotna in, kakor pričakuje guverner Banke Slovenije, naj bi bilo tako tudi do konca leta.
Se bodo njegove napovedi uresničile? Dejstvo je, da se inflacija po evropskem redu obrača precej po vetru in špekulativno. Če so na začetku leta grozili, kako zelo se bodo dvignile cene hrane, ta podražitev ni bila tako izrazita. Zelo velik vpliv na inflacijo pa imajo cene oblačil in obutve. Njihov vpliv je kakor elastika: enkrat se zaradi novih kolekcij, spomladanskih, poletnih itn., inflacija občutneje poviša, drugič se zaradi razprodaj in popustov zniža. Jasno pa je, da tisti, ki kupi izdelke iz nove kolekcije in jih ustrezno dražje plača, pozneje ne bo enakega izdelka kupil še na razprodaji, in obratno. Zato je v vseh članicah Evropske unije zaradi takšne metodologije inflacija podcenjena in je v resnici višja.
Kljub temu pa vpliv tekstila in obutve lahko včasih preseže običajne okvire. Kakor so ugotavljali v Umarju, je bil ta v letošnjem oktobru največji v zadnjih desetih letih in je k oktobrski inflaciji prispeval kar 0,8 odstotne točke. To jih je presenetilo. Po takšnih gibanjih bi lahko sklepali, da bo novembrska inflacija nižja, decembrska pa zaradi popustov ob koncu leta še nižja. Tako bi lahko leto končali z dokaj zmerno inflacijo. Če seveda ne bo kakšnih izjemnih okoliščin.
Toda po drugi strani je nenavadno, da morajo države, ki naj bi upoštevale statistična načela Eurostata, da bi zagotovili primerljivost, upoštevati tudi tako imenovani harmonizirani indeks, ki se lahko za nekaj desetink odstotne točke razlikuje od tistega, ki je namenjen za domačo rabo. Tako so se, na primer, v Sloveniji cene življenjskih potrebščin oktobra glede na lanski december po harmoniziranem indeksu dvignile za 2,5 odstotka, po navadnem pa za 2,3 odstotka. Letošnja oktobrska inflacija je bila tako v primerjavi z lanskim oktobrom višja za 2,7 odstotka, harmonizirano pa je bila višja za 2,9 odstotka.
Kljub vsemu pa statistični podatek, najsi bo visok ali nizek, pomeni povprečno zvišanje cen posameznih življenjskih potrebščin. To seveda ne pomeni, da bomo lahko vse te cene in rasti uveljavili pri svojih nakupih. Naše cene so lahko višje ali nižje od statističnih. Je pa v zadnjem obdobju spet zaznati težnjo po njihovem zviševanju, kar je nevaren trend, saj je Slovenija zelo težko izkoreninila inflacijska pričakovanja. A tako proizvajalci kot trgovci si v strahu pred novo krizo očitno poskušajo ustvariti finančne zaloge, zato se kaj lahko zgodi, da bo inflacija res višja.
