Od Nyona do Züricha

Nogometni plaz je že maja sprožilo ameriško pravosodno kolesje s prvimi aretacijami osumljencev. Ko nekdo izzove institucije »strička Sama«, pa se ve – te gredo do konca, ne da bi jim bilo mar za žrtve in škodo. Tudi postransko!

In prav zaradi tega so bili včerajšnji dogodki nad Züriškim jezerom po svoje pričakovani. Odločitev nekakšne moralne policije pri Svetovni nogometni zvezi (Fifa) oziroma etične komisije, da naredi križ čez predsednika v odstopu Josepha Blatterja, je bila v skladu z motivi rušilcev starega reda in ustvarjalci novega. Z njim vred pa je v »zgodovino« poslala še drugega akterja srhljive nadaljevanke, nesojenega Švicarjevega naslednika in prvega moža evropske krovne organizacije (Uefa) Michela Platinija. Veliko bolj nerazumljiva je bila trmasta in že kar neupogljiva drža 79-letnega Blatterja. Za večino pravih vodij svetovne nogometne politike je bil namreč že lep čas odpisan, četudi je bil še pred letom dni absolutni vladar nogometnega kraljestva.

Da funkcionarski lisjak najvišjega razreda ni dojel resnosti položaja, v katerem sta se znašla najvplivnejša športna »organizacija združenih narodov« (209 članic z več kot 270 milijoni aktivnih igralcev in sodnikov) in on, je težko verjeti in razumeti. Ob prvih obtožbah o sistemski korupciji, prepleteni s klientelizmom, nepotizmom in škandali, ter sporočili, da je napočil čas za vsaj dostojno slovo, je le odmahnil z roko. Še naprej je koval zavezništva med številnimi, a neverodostojnimi palčki brez vidnejšega vpliva v organizaciji, ki jo je dobršen del 17-letne vladavine vodil spretno in premeteno. Toda s tem, da obtožb ni hotel slišati, je le dodatno podžgal nasprotnike, da so se še bolj temeljito in odločno lotili njegovega cesarstva.

Blatter & Co. so v silnem prepričanju, da jim nihče ni kos, nekoliko bahavo in zaslepljeni od lastne moči storili usodno napako. Po domače so poslovali kar v ameriških bankah. Lovcem na Blatterjevo glavo in njegove najtesnejše sodelavce, ki ne prihajajo zgolj z bogatega zahoda ali iz najbolj vztrajnega anglosaksonskega »plemena«, so tako kar sami ponudili giljotino za sekanje svojih glav.

Kam bi lahko umestili zlato žogo Michela Platinija po Blatterjevem 1,85 milijona evrov vrednem darilu za svetovalne usluge, ni jasno. Je pa jasno, da je bil 60-letni Francoz, nekoč na igriščih pravi virtuoz, na funkcionarskem parketu manj spreten povezovalec. In bržkone kolateralna žrtev lova na Blatterja.

Pot k dokončnemu razpletu afere bodo na volitvah za novega predsednika 26. februarja prihodnje leto formalnopravno določile članice Fife. Toda mnenja najbogatejših pokroviteljev Fife in največjih svetovnih korporacij ne bodo mogle preslišati. Ti so vendarle na čelu »reformistov« in so zagrabili priložnost, da s čudovito igro pošljejo plemenito sporočilo vsem, ki so že obupali nad vladajočo svetovno strukturo. Da jim je vendarle mar, kako deluje nogometna elita, ki jo plačujejo.

Skrajni čas je bil, da je privlačno geslo Uefe »Mi skrbimo za nogomet« z evropskega nogometnega sedeža v Nyonu prek ZDA prispelo tudi na sedež Fife v Zürichu.