Tiskane izdaje
Poljska si je, denimo, pred četrt stoletja postavila jasen cilj – razviti lastni trg kapitala. In različne vlade so tudi v privatizaciji in pri upravljanju državnih podjetij temu cilju sledile. Varšavska borza je tako zdaj po velikosti tretja v srednji in vzhodni Evropi, takoj za moskovsko in istanbulsko.
Za Slovenijo je, nasprotno, skoraj četrt stoletja brezciljnega upravljanja državnih družb, ki je bilo večinoma podvrženo trenutnim interesom politike. Prva strategija upravljanja, ki je pravkar v glasovalni mašineriji državnega zbora, sicer prinaša sedem ciljev, a kaj ko o tem dokumentu ni širšega političnega soglasja. Še več, različne strani si ga razlagajo celo diametralno nasprotno. Medtem ko SDS in NSi menita, da strategija pomeni konec privatizacije, jo ZL bere kot razprodajo državnih družb.
V koaliciji o dokumentu ni več nerešenih vprašanj, a le zato ker je moral finančni minister popustiti koalicijskim partnerjem in izpolniti njihove želje – od Triglava do toplic. Čeprav je bilo najprej predvideno, da bosta del strategije upravljanja tudi posebni strategiji za banke in zavarovalnice, sta ta dva dokumenta prav potiho izginila iz predloga, ki je bil poslan v državni zbor. Kaže, da se je ministrstvo za finance odločilo, da bo ti dve strategiji pustilo pred parlamentarnimi vrati in bosta le podpora krovni strategiji, saj bi iskanje koalicijskega soglasja najbrž zahtevalo nov krog pogajanj in čas, vlada pa že tako skoraj leto dni zamuja s sprejetjem tega dokumenta.
A ker vsi strankarski apetiti predvsem pri razvrščanju državnih podjetij še niso potešeni, je koalicija sklenila, da bo čez leto dni dokument analizirala in ga po potrebi prevetrila. Odpiranje takšnega dokumenta je vedno občutljiva zadeva in finančnega ministra bo v tem primeru gotovo čakal nov krog izpolnjevanja političnih želja, medtem pa nas bodo države z jasnimi cilji, kot je Poljska, prehitevale po levi in desni.
Od Triglava do toplic
O strategiji upravljanja ni širšega političnega soglasja.
Objavljeno
28. junij 2015 19.23
