Od zaupanja do podpore

Mimo javnosti ali brez nje ne more uspeti noben spopad s krizo.

Objavljeno
20. maj 2013 21.34
bsa_utrip lj
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
To, da slovenska javnost ne podpira napovedanega povišanja davka na dodano vrednost, gotovo ni presenečenje. Delova anketa, ki smo jo objavili danes, je pokazala, da dvigu davčnih stopenj nasprotuje štiri petine vprašanih. Po svoje je presenečenje tistih 18 odstotkov vprašanih, ki so povišanje davka podprli. To navsezadnje niti ni tako majhen delež. Z davki je pač tako, da vsi vemo, da so neizogibni, hkrati pa bi vsi radi živeli brez njih. Nobena oblast, ki izvede zvišanje davkov, ne more računati na povečanje priljubljenosti.

Nepopularni ukrepi, ki se jih vlade lotevajo predvsem v času gospodarskega nazadovanja – pametne ob njegovih prvih znakih, one druge pa po tem, ko se kriza že močno razbohoti –, navadno ne morejo računati na široko podporo prebivalstva. A vendar mimo javnosti ali brez nje ne more uspeti noben spopad s krizo. Razlika – ne edina, a pomembna – med tistimi, ki so pri tem uspešni, in tistimi, ki niso, je v zaupanju javnosti. Ali javnost verjame vladi, da ve, kaj dela, ko sprejema ukrepe, ki prizadenejo velik del prebivalstva? Ali ji zaupa, da bo to, kar se je namenila, naredila v splošno dobro, ali pa ocenjuje, da se ozira predvsem na svoje politične ali celo osebne interese?

Pri tem vladi Alenke Bratušek z njenim zadnjim svežnjem ukrepov ne gre najbolje. Ni treba, da bi vlado skrbeli rezultati Delove ankete v tistem delu, ki kažejo nasprotovanje dvigu DDV. Ta rezultat je pričakovan in razumljiv. Morali pa bi jo skrbeti, ko gre za oceno vladnega svežnja ukrepov. Kar polovica vprašanih namreč meni, da je slab, še nadaljnjih 36 odstotkov pa, da je povprečen. Za dobrega jih je sveženj ukrepov ocenilo vsega osem odstotkov. To kaže na precejšnje nezadovoljstvo z načinom, kako se nova vlada loteva krize. Kaže, da velika večina ni prepričana, da vlada ve, kaj dela. Mnogi v sprejetih ukrepih najbrž prepoznajo tudi drugačne motive kot skrb za skupno dobro.

Gotovo je res, da ima ta vlada težave v komuniciranju z javnostjo. Razmeroma nova in neizkušena, včasih pa tudi naivna ekipa na čelu s prav tako predsednico vlade javnosti ne zna na pravi način in pravi čas predstaviti, kaj počne in zakaj. Opozicija, ki je prav nasprotno v veščinah prepričevanja javnosti dobro izurjena in izkušena, ji pri tem niti malo ni v pomoč. A samo s tem razlagati težave, ki jih ima vlada v odnosu do javnosti, je premalo.

Dejstvo je, da nekatera vprašanja slovensko javnost razdvajajo, da so bolj kontroverzna kot v kakšnem drugem okolju. Eno takih je, kot je pokazala anketa Dela, vprašanje privatizacije, ki jo podpira 50 odstotkov vprašanih, ne dosti manj, 43 odstotkov pa ji nasprotuje. Tudi ne gre pozabiti – kar kaže tudi danes objavljena anketa –, da stereotip o potratnem in preplačanem javnem sektorju trdovratno vztraja v slovenski javnosti. Seveda pa je takih spornih vprašanj in stereotipov v javnosti še precej več. Politika, ki bi hotela pridobiti zaupanje, bi jih v svojem nastopanju morala upoštevati.

Da javnost od vlade ne pričakuje veliko, kaže v anketi izraženo mnenje, da krize še ne bo kmalu konec. A morda je to za vlado tudi dobra novica. Tako bo vsak, tudi skromen uspeh več, kot je javnost pričakovala.