Odpotuj, Evropa

»Odpotuj Evropa, ne čakaj več na nas,« v eni od svojih skladb odpoje refren Đorđe Balašević. Pesem je sicer namenil Srbiji, a je njeno grenko, toda univrzalno sporočilo, v zadnjih tednih močno zadelo tudi Hrvaško.

Objavljeno
03. marec 2011 18.21
Posodobljeno
03. marec 2011 18.21
Rok Kajzer, Zagreb
Rok Kajzer, Zagreb
Evropska komisija ob običajnem »zaznanem pomembnem napredku« v Zagreb znova ni poslala nobenega spodbudnega sporočila, manjkal pa je tudi najbolj pričakovan podatek: natančen datum sklenitve maratonskih pogajanj. Namera premierke Jadranke Kosor, da bi se to zgodilo že čez slabe tri mesece, je tako že v predalih vladnih neuresničenih želja.

Premierki, ki se zgolj zaradi obstanka na oblasti krčevito oklepa evropske zgodbe, za uresničitev katere, tako kakor njen predhodnik, ni naredila veliko, očitno še nihče ni povedal, da se ji ob moralnem, političnem in ekonomskem razkroju države obeta tudi polom pri letošnjem polnjenju saborskih volilnih skrinjic. Glasov, tudi z ulice, ki ji ob tem sporočajo, da je njena zgodba že zdavnaj končana, ne sliši. V stari in znani hadezejevski maniri se oklepa oblasti, čakajoč na čudež. Vsi kazalniki, od statističnih, gospodarskih in javnomnenjskih pa ji sporočajo, da so čudeži rezervirani za pravljice.

Kosorjeva, ki se sicer predstavlja za najvišjo zaščitnico evropskih interesov Hrvaške, se je tako spremenila v največjo nevarnost za, kot pravi, »povratek domov, v naš evropski civilizacijski krog«. Pa splošna nevarnost, ki jo povzroča, ni povezana le z neučinkovitim vladanjem in odlaganjem reform, ki bi državo zasidrale v Uniji, ampak z zavračanjem pozivov, naj takoj odstopi in razpiše volitve. Javnost raje brez učinka prepričuje, da bi to precej zavrlo pogajanja. To je ena največjih manipulacij doslej.

Laž je namreč, da bi volitve ustavile pogajalski proces, ki bo potekal še mesece, če ne leta. Pogajanja niso povezana z volitvami in hitra sprememba na vrhu oblasti lahko proces, ki v premierkinem mandatu stopica na mestu, kvečjemu pospeši. Premierka ob tem dela še eno usodno napako, ko vztraja, da bo volitve razpisala po referendumu o vstopu v EU. Glede na razmere v državi se bo ta zagotovo sprevrgel v referendum o zelo nepriljubljeni vladi. Že tako nizka podpora vstopu v povezavo se lahko brez večjih težav spremeni v popolno katastrofo nemerljivih posledic. »Ne« Uniji je namreč zaradi stanja v državi bliže kot kdaj doslej.

Odlaganje volitev pa ima še eno povsem nepredvidljivo posledico. Protivladnim protestom se vsakokrat pridružijo nove stotnije demonstrantov. Številke so za štiriinpolmilijonsko državo za zdaj skromne, toda trend, ob napovedih novih uličnih dogodkov različnih družbenih skupin, obljublja eno najbolj vročih let na Hrvaškem. Ulica sicer ne bo zamenjala vlade, bo pa ta s svojim trmastim vztrajanjem na oblasti povzročila poglabljanje splošne krize v državi in krepitev skrajne desnice, ki zavrača vse evropsko. Odgovorni politiki tega ne bi smeli dopustiti. Sploh pa ljudi strašiti, da bodo ulični dogodki ali zamenjava oblasti preprečili vstop v Unijo ter pregnali turiste in tuje investitorje.

Pokojni premier Ivica Račan je v devetdesetih letih vizionarsko izjavil, da je HDZ »stranka nevarnih namenov«. Če so vsi dosedanji voditelji HDZ potrjevali to tezo, sicer izrečeno v nekem drugem kontekstu, je Kosorjeva tista, ki nadaljuje tradicijo. In to kljub temu da se poskuša predstaviti kot voditeljica nove, lepše, boljše in evropske HDZ. Toda ali se ni tako predstavljal tudi Ivo Sanader?