Odprta polemika: projekt TEŠ6 – »argumenti« in odstavitve!

V nekaterih časopisnih prispevkih se zadnji čas pojavlja tudi dr. Peter Novak s trditvijo, da je TEŠ6 pametna narodnogospodarska odločitev. To terja dodatno osvetlitev. Gospod Novak zagovarja upravičenost TEŠ6 pravzaprav samo kot frazo, v podrobnih razglabljanjih pa govori o tehnološki neustreznosti TEŠ6 in se zavzema za drugačne tehnologije. Njegovo stališče je najmanj protislovno. Z govorjenjem o potrebi po drugačnih tehnologijah gospod Novak pravzaprav »nezavedno« kritizira TEŠ6. Bolj pregledne in »čvrste« argumente pa navajajo v piarovski službi v TEŠ. Poglejmo, katere argumente izpostavljajo.

Lastna sredstva TEŠ – ali res?

V TEŠ trdijo, da vse investicije financirajo z »lastnimi sredstvi«. Trditev, da gre za lastna sredstva, sicer z oceno o nespametnosti ali pametnosti projekta TEŠ6 nima neposredne zveze, toda bistveno pri njej je nekaj drugega. Vse ravnanje uprave TEŠ in nadzornih institucij – kot sta vprašanje poslovne tajnosti in odklanjanje revizije v TEŠ, ki naj bi jo opravilo Računsko sodišče Slovenije (RčS), navaja na to, da hočejo davkoplačevalski interes zaustaviti na pragu elektrarne.

A po njihovem mnenju ne gre za sredstva davkoplačevalcev. Tako naj bi tudi državna institucija nadzora, to je RčS v TEŠ, ne imela pristojnosti za revizijo, javnost pa ne dostopa do poslovnih skrivnosti. Polemika o tem še teče, končno stališče pa bo moral sprejeti državni zbor, ko bo dobil mnenje zakonodajnopravne službe DZ. Do tedaj pa vse kaže, da je »civilni nadzor« nad spornim projektom, ki ga bo financirala celotna država, tako rekoč onemogočen.

Nespodobna cena posodobitve

Posodobitev blokov 4 in 5 naj bi bila po informacijah iz TEŠ vredna 450 milijonov evrov, kar je že v izhodišču nesprejemljiva številka. Je namreč od 2,5- do trikrat previsoka in ima ambicijo že na začetku znižati primerjalno prednost posodobitve blokov 4 in 5 nasproti gradnji bloka 6. S tem se seveda ustvarja vtis, da je TEŠ6 edina prava rešitev. Vendar bloka 4 in 5 nista zastarela objekta, ampak prav nasprotno. To je deloma že posodobljena, predvsem pa neamortizirana in dobra, celo odlično vzdrževana elektrarna. Poglejmo si navedbo s spletne strani TEŠ:
»Zaradi dobrih odločitev strokovnjakov pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj imamo v TEŠ vgrajeno opremo odličnih firm iz Nemčije in Švice. Vsled tega je delovanje termoelektrarne primerljivo po rezultatih proizvodnje z enakimi po Evropi, po obratovalni pripravljenosti pa jih celo prekašamo. Pečat tem rezultatom dajeta odlično vzdrževanje in upravljanje proizvodnih blokov.«

Visoka cena posodobitve, ki so jo predstavili v TEŠ in HSE in ki jo zdaj lahko, po informacijah iz TEŠ, pričakujemo še na podlagi naročene študije v Franciji, je nesprejemljiva. Tudi zaradi neustreznega načina izbire izvajalca študije oziroma napačnega pristopa k zadevi. Za pridobitev relevantnih predlogov o posodobitvi blokov 4 in 5 bi morali najprej izvesti javni mednarodni razpis, nikakor pa ne naročati študije pri enem od Alstomovih podjetij. Torej posredno pri podjetju, ki Slovenijo že drži v kleščah za stomilijonske zneske. Ali je študija res naročena, ni znano; po nekaterih informacijah (neposredno iz TEŠ) je , po drugih informacijah (iz HSE) pa ni . Skratka, spet gre za poslovno skrivnost pri upravljanju javnih sredstev ali za predstavo videza.

Odstranitev doslej edinega resnega nadzornika

Prepričan sem, da bodo zadnje kadrovske menjave v nadzornem svetu HSE aktivnosti za ekonomično izbiro v celoti zavrle. Po direktivi predsednika vlade (ki je seveda pogojena s pritiski šaleškega lobija, formalno pa se kot kulisa pojavlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb) je bil zamenjan prvi nadzornik Jadranko Medak, ki je bil eden redkih, čeprav zelo upravičenih skeptikov v odnosu do projekta TEŠ6.

Tako bomo spet pri eni sami, edino zveličavni rešitvi – TEŠ6. In temu naj bi se reklo »odločanje na osnovi enakovredne obravnave alternativ«? Naj razume, kdor more! Ali lahko kaj podobnega pričakujemo tudi v novem NEP – nacionalnem energetskem programu? Namreč prikaz alternativ brez alternativ in s priporočeno opcijo, ki je znana že vnaprej?

Brez javnega mednarodnega razpisa resne, verodostojne in za Slovenijo ugodne študije posodobitve blokov 4 in 5 v HSE ali v TEŠ ne morejo dobiti. Na takšnem razpisu naj bi si ponudniki konkurirali s ceno, kakovostjo, garancijo za dobro izvedbo in tudi z ustreznim rokom izvedbe – čim krajšim izpadom obratovanja. Tako bi ravnal skrben gospodar. Najnovejša napovedana praksa v zvezi s študijo pa bi nas vodila v ponovno odvisnost in podrejenost Alstomu.

Če v HSE že iščejo odgovor na možnost posodobitve neposredno pri konkretnem dobavitelju opreme, pa je nelogično, da se hkrati ne obrnejo – tudi ali predvsem – na Siemens. Preprosto dejstvo je namreč, da je v obeh blokih že vgrajena prav njegova oprema, prav tako pa ima, kot dobavitelj iz tega naslova, že vse ključne tehnične podatke in parametre obratovanja elektrarne.

Ocenjujemo, da je realna cena posodobitve blokov 4 in 5 – po primerih dobre prakse iz Nemčije – od 140 do 190 milijonov evrov. Razpon zneska je odvisen od podrobnega pregleda vseh naprav, ki so, kot rečeno, zelo dobro vzdrževane.

Ker je obratovalna kondicija naprav v TEŠ odlična, večji in tudi dražji posegi zunaj predlaganega okvira (torej zamenjava kotlov in turbin) niso potrebni. To so mnenja tehničnih strokovnjakov, ki poznajo TEŠ od blizu, nekateri pa so tudi sami sodelovali pri dosedanjih posodobitvah ter ekološki sanaciji blokov v TEŠ.

Ekološka sanacija,
življenjska doba in izkoristek

Potrebna pa bo ekološka sanacija z vgradnjo naprav za odstranjevanje plinov NOx. To je delno že storjeno, vendar ne v takšnem obsegu, kot bi to zagotavljal TEŠ6. Zato je takšna dograditev nujna. Strošek je za vsak blok 60 milijonov ali skupno 120 milijonov evrov. Preostali ekološki posegi pa ne zahtevajo večjih vlaganj, saj so bili nekateri že opravljeni.

Investiranje v podaljšanje dobe obratovanja za zdaj ni potrebno, saj je tudi eden najbolj kritičnih delov elektrarne – kotel – predviden za delovanje na bloku 4 do leta 2017, na bloku 5 pa do leta 2027. To so navedbe iz uradnih dokumentov. Obratovanje pa se lahko na obstoječih napravah podaljša že z obstoječo tehniko in tehnologijo, z delnimi posodobitvami pa še bolj. Ni pa, kot se prikazuje, za to treba zamenjati pol ali cele elektrarne.

V dokumentih TEŠ je sedanji izkoristek bloka 4 pri 35 in bloka 5 pri 36 odstotkih. Podobno izhodišče so imeli v Nemčiji v Bremnu (elektrarna Farge): z menjavo kondenzatorja in lopatic na turbinah, optimizacijo številnih postopkov in izboljšano regulacijo so ga dvignili s 36 na 42 odstotkov (to je neto izkoristek!). Vse to seveda pomeni tudi manj premoga in manj izpustov. Razlika med TEŠ in Fargejem je ta, da v Fargeju uporabljajo premog boljše kakovosti, ne lignita.

V Fargeju v Nemčiji gre za približno deset let starejšo elektrarno od bloka 5 v Šoštanju (postavili so jo leta 1967). Glede na vrsto kuriva bi bili lahko upravljavci TEŠ, predvsem pa davkoplačevalci, zadovoljni tudi z nekoliko slabšim dosežkom.

Čas prekinitve obratovanja

Prekinitev obratovanja na posameznem bloku ne bi smela trajati več kot deset tednov (v Fargeju je bila pol krajša). Toliko je, kot primer, trajala tudi zamenjava uparjalnika v JE Krško. Kot rečeno, kotla ni treba menjati, zato bi bil, ob zelo skrbni pripravi in dobri logistični podpori, čas prekinitve lahko krajši od desetih tednov.

V HSE navajajo, da bi prekinitev trajala leto in več, kar pa je nepotrebno in popoln konstrukt. Prekinitev ne bi bila hkratna na obeh blokih, ampak bi obnavljali drugega za drugim. Lahko bi združili obvezni remont s posodobitvijo in izguba časa bi bila še manjša.
Domača stroka bi se morala angažirati v to smer. Tako bi prispevala k ekonomičnosti in tehnični kakovosti obnove obeh blokov, ne pa da apologetsko zagovarja predvsem ali samo TEŠ6 ter hkrati diskvalificira vsako alternativno in boljšo rešitev. Tudi način posodobitve, kakršnega predlagamo, bi imel lahko več različic in treba bi jih bilo pretehtati. A to se ne bo zgodilo; raje odstavljajo ljudi, ki hočejo stvarem v zvezi s projektom TEŠ6 priti do dna.

Na podlagi številk in upoštevaje današnje zelo dobro stanje naprav in kadrov v TEŠ lahko rečemo, da je posodobitev obeh blokov edina racionalna in ekonomična izbira. Zanjo bi se našli tudi zasebni sovlagatelji – tako tuji kot domači. To bi še bolj zmanjšalo porabo državnega (davkoplačevalskega) denarja, in to vsaj za polovico: investicijska sredstva davkoplačevalcev bi se tako zreducirala na manj kot sto milijonov evrov. Za vlaganje v TEŠ6 pa ni tovrstnega interesa – kar je simptomatično.

V krizi, pa tudi sicer, moramo iskati sovlagatelje; v poštev pridejo tudi kitajski investitorji, ki tudi v Sloveniji lahko dobijo priložnost. Z davkoplačevalskega in proračunskega stališča je treba gledati na vsak evro investicijskega denarja, da ne bomo kdaj pozneje spet govorili o desetinah in stotinah izgubljenih milijonov.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.