Tiskane izdaje
Odstop predsednika vlade je razumljiva posledica presoje vrhovnega sodišča o neveljavnosti referenduma o drugem tiru. Vlada je namreč projekt drugega tira predstavila kot svojo gospodarsko in politično prioriteto. Če je ta vitalni projekt do nadaljnjega ustavljen, ker je bil referendum o drugem tiru po mnenju vrhovnega sodišča sporen, potem je smiselno, da se vlada umakne.
Pri tem pa je treba ugotoviti, da vlada s tem priznava tudi poraz. Vlada bi namreč strateški projekt lahko pognala tudi brez zakona o drugem tiru. S tem, ko je projekt definirala z zakonom, je sprejela dodatna tveganja, denimo referendumsko tveganje. Lepo je sicer bilo, da je projekt dobil višjo stopnjo legitimnosti, ki jo daje parlamentarna odločitev. Ni pa najbolj praktično.
Bi se vlada morala zavedati možnosti, da bi bila referendumska zakonodaja na ustavnem sodišču razglašena za neustavno, na vrhovnem sodišču pa bi potem konkretni referendum o drugem tiru padel? Tradicija referendumskih odločitev sega v leto 1996 in tudi prvi referendum v samostojni državi, referendum o volitvah v državni zbor, je doživel epilog na ustavnem sodišču.
Kakšna je bilanca Cerarjeve vlade? Pohvali se lahko z izhodom iz krize in spodobno gospodarsko rastjo, ki ni zgolj posledica ugodnih okoliščin v svetu, ampak tudi razumnih makroekonomskih ukrepov. Na negativni strani bilance so težave, ki so posledica neizkušenosti ekipe in premajhne politične kompetence nekaterih delov Cerarjeve ekipe. Vlada je imela zaradi slabega politično-obrtniškega znanja težave v dialogu s socialnimi partnerji.
Z odstopom pa se politični bioritem države v resnici ne bo dramatično spremenil. Volitve bodo le nekaj tednov prej, kot bi bile, če bi vlada povsem končala svoj mandat.
