Odzivni čas

Slabega odzivnega časa ne moremo očitati zgolj policiji.

Objavljeno
15. oktober 2015 20.37
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Računsko sodišče je revizijo poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) objavilo 3. marca letos. Po opravljeni reviziji je v javnost prišla tudi informacija, da so revizorji policiji posredovali naznanilo o morebitnem sumu kaznivega dejanja, ker je DUTB leta 2013 svetovalne pogodbe sklepala s podjetji, povezanimi z vodilnimi v DUTB. Poenostavljeno: DUTB naj bi eno od svetovalnih storitev naročil pri podjetju Quartz+co., za katerega je pred prihodom na slabo banko delal njen glavni izvršni direktor. Nacionalni preiskovalni urad je po naznanilu sumljivega poslovnega dogajanja za izvedbo preiskave potreboval več kot pol leta. Hišno preiskavo so izvedli danes zjutraj.

DUTB je strateško vozlišče najrazličnejših finančnih, gospodarskih in političnih interesov. Če obstaja sum, da so na slabi banki pri sanaciji milijardnih problemov ravnali protizakonito in pri tem morda storili celo kaznivo dejanje, je nujno, da so zaradi strateškega pomena institucije ti sumi v najkrajšem mogočem času temeljito raziskani. Če bi bili sumi potrjeni, bi bilo primerno, da bi čim hitreje dobili sodni epilog. Če bi bili sumi ovrženi, bi slaba banka v relativnem miru lahko nadaljevala uresničevanje svojega poslanstva. Dejstvo, da je od naznanila sumljivih poslovnih dogodkov do hišne preiskave minilo več kot pol leta, govori o nečem drugem – o počasnem odzivu preiskovalcev.

A roko na srce, slabega odzivnega časa ne moremo očitati zgolj policiji. Da ima slovenski bančni sistem kronične težave s slabimi terjatvami, je bilo znano že leta 2009. Slaba banka je bila ustanovljena štiri leta pozneje.

Mimogrede, Delo je o nenavadnih poslih med DUTB in svetovalni družbo Quartz prvič poročalo februarja 2014.