Tiskane izdaje
Če v vojski sami pravijo, da morajo vojake iz patrij izkrcati vsaj 500 metrov od sovražnika, sicer tvegajo, da bi jih ta unič s protioklepnim orožjem, je jasno, da to niso resna bojna vozila. Še najbolje se obnesejo pri prevozu ljudi in opreme čez neprevozne ceste kot ob lanskem žledolomu.
Čeprav se razburjenje ob aferi patria pri nas najbrž nikoli ne bo popolnoma poleglo, bi bil nedavni zaključek sodnega procesa na vrhovnem sodišču lahko priložnost za rekapitulacijo afere vseh afer. Kaj nam je prinesel najtransparentnejši posel v zgodovini, prosto po Erjavcu? Hudo politično krizo, ki s primerom poslanca zapornika še traja, ter še nekoliko bolj polariziran politični prostor. Pa slabo reklamo v tujini. In seveda 30 oklepnikov Svarun, kot jih imenuje vojska, zdaj v oskrbi mariborskih kleščarjev 74. motoriziranega bataljona. Vozil ni dovolj za kakršno koli resno vojskovanje in daleč premalo za sestavo bataljonske bojne skupine, kot piše v načrtih vojske.
Ker je zmanjkalo denarja, smo jih tudi ubogo oborožili. Mitraljezi in nekaj bombometov na njihovih hrbtih prej vzbuja posmeh kot strahospoštovanje. Mogočni dvocevni minomet na razstavljeni patrii ob sklenitvi pogodbe s Patrio? Ne, to je bil le marketing, takega orožja slovenski oklepniki nimajo!
Bomo vozila zaradi protikorupcijske klavzule Fincem preprosto vrnili in dobili denar nazaj? Politiki vedo, da so to le pravljice. Oklepniki so v uporabi, nekaj jih je bilo že v Afganistanu. Bomo Fincem plačali obrabnino?! In tožba Sistemske tehnike, ki bi ji državno samopriznanje korupcije zelo olajšalo pot do zahtevanih 500 milijonov evrov odškodnine? Za 30 patrij smo plačali 75 milijonov evrov, dobili pa – kaj? Svinjsko drage reševalne terence.
