Tiskane izdaje
Zdravo okolje je pomembno. Zelo pomembno. Ne potrebujemo tovarn, ki bodo ubijale naravo in ljudi. Zato je presoja vplivov obrata Magne v Hočah na okolje in zdravje ljudi, tako kot velja za vsako drugo podjetje, nujna. Odločitev bo podala agencija za okolje (Arso), a za zdaj se zdi, da se več argumentov nagiba v stran, da Magna zdravja ljudi ne bo ogrožala.
Večkrat je slišati, da bo Slovenija za interese tujega zasebnega podjetja žrtvovala 100 hektarjev najboljše kmetijske zemlje, zato da bo ta postavil umazano lakirnico in zaposlil le štiristo ljudi.
To je zavajanje. Magna za lakirnico potrebuje dobrih osem hektarjev. Na preostalih 85 hektarjih bi po načrtih zgradili karoserijsko tovarno in montirnico, kjer bi proizvajali avtomobile. To bi bil Revoz 2. Kakšne so zaveze Magne Stayr, da se bo to zgodilo? Ni jih. Nadaljnje investicije so verjetno odvisne predvsem od nadaljnje rasti svetovnega gospodarstva in avtomobilističnega trga ter uspeha Magninega oddelka za pridobivanje naročil. Zato je naloga vlade, da v pogodbi o strateški investiciji in pogodbi o finančni spodbudi doseže te zaveze, predvsem glede delovnih mest in časovnega načrta nadaljnjih faz. V zakonu o strateškem investitorju je tisoč delovnih mest minimum.
Seveda ni dobro, da bo Slovenija izgubila 100 hektarjev kakovostne kmetijske zemlje. Že zdaj smo država z enim najmanjših deležev kmetijske zemlje in samopreskrbe. A tehtnica se med polji in tovarno avtomobilov nagne v prid novim delovnim mestom, pri čemer morajo kmetje dobiti ustrezno nadomestilo, država Slovenija pa sistemsko urejeno pridobivanje velikih investicij, s pripravljenimi zemljišči vred.
Prebivalci Hoč in okolice na javni predstavitvi investiciji večinoma niso nasprotovali, razumljivo pa so izrazili skrb, kako bo vplivala na okolje. »Ker bodo vrednosti glede vplivov na zrak, vodo in hrup bistveno pod mejnimi, ne bo vpliva na zdravje,« jim je dejal direktor družbe E-net okolje Jorg Hodalič, ki je za Magno pripravila poročilo o vplivih na okolje. Slišati je bilo opozorila o visokih vrednostih nevarnih izpustov v zrak, ki so opisane v poročilu. To je bilo opravljeno zgolj za prvo fazo, ne pa tudi za preostale tri. Hodalič je pojasnil, da bodo dejanske vrednosti izpustov sto- in večkrat nižje od maksimalno opisanih v poročilu. Strinjamo se, da bi bilo bolj transparentno prikazati realne številke, če so te tolikokrat nižje, in upoštevati vse štiri faze. Te bo sicer kasneje moral upoštevati Arso, saj bo za vsako fazo moral dati okoljevarstveno soglasje, za pridobitev uporabnega dovoljenja pa bo za okolje varne številke moral potrditi tudi monitoring.
Sicer pa vsaj glede prašnih delcev industrija ni glavna težava. Bistveno bolj kritična sta namreč onesnaževanje iz kurišč in promet, ki vsako zimo počrnita zrak v Ljubljani, Celju, zasavskih dolinah ... Zato upravičeno zahtevamo odločnejše državne ukrepe za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja, denimo za širšo priključitev na daljinsko ogrevanje, in tudi večjo angažiranost nevladnih organizacij. Arso namreč večkrat sproži alarm zaradi onesnaženosti z delci PM10, ni pa nam znano, da bi Novomeščani in Gradčani imeli zdravstvene težave zaradi tamkajšnjih lakirnic in tovarn avtomobilov. Škoda bi bilo, če bo Magna okoljsko varen obrat zgradila na Madžarskem ali Hrvaškem.
