Tiskane izdaje
Sleherni državljan je imel zadnja štiri leta možnost, da je svojo okolico razumel bolje. Če ga je zanimalo, komu plačuje osnovna šola, v katero je napotil otroke, je to lahko preveril. Če ga je zanimalo, s kom posluje njegov zdravstveni dom, je to lahko preveril. Razumel je, kam gre denar, pobran z davki. Razumel je tudi, kdo so ljudje, ki so sklenili posel. To razumevanje mu je omogočala aplikacija, imenovana Supervizor. V ponedeljek je Supervizor mrknil.
Zakaj? Zakaj je ugasnila pomembna pridobitev državljanskega nadzora porabe javnega denarja? Zapletlo se je na točki, ki se niti ne zdi tako zelo pomembna. Ob podatkih o finančnih transakcijah med proračunom in podjetji, je bil Supervizor opremljen tudi s podatki, kateri ljudje so podjetje ustanovili, kdo je lastnik in kdo podjetje upravlja. Če želimo razumeti pokrajino, po kateri se pretaka veletok proračunskega denarja, so ti podatki pomembni. Državljan s pomočjo Supervizorja sicer ni mogel iskati fizičnih oseb. Iskal je lahko zgolj pravne osebe. Ko pa je našel pravno osebo, je lahko pogledal tudi osnove delce te pravne osebe, torej ustanovitelje, lastnike ali upravljavce podjetja.
Ker pa spletni brskalniki indeksirajo vse, kar je shranjeno na medmrežju, je uporabnik googla, če je preklopil na »napredno iskanje«, z nekaj spretnosti lahko iskal tudi fizične osebe, torej ljudi. To pa je bilo za informacijsko pooblaščenko nedopustno. Od Komisije za preprečevanje korupcije je zahtevala, naj aplikacijo spremenijo na način, da Google podatkov o ustanoviteljih, direktorjih in nadzornikih ne bi mogel indeksirati, češ da gre za indeksacijo osebnih podatkov.
Ključno vprašanje pri odklopu Supervizorja je, kaj je osebni podatek. Osebni podatek je, recimo, podatek o zdravstvenem stanju osebe. Informacijska pooblaščenka je prepričana, da med osebne podatke sodi tudi to, ali je nekdo član uprave ali lastnik podjetja. O tem prepričanju informacijske pooblaščenke pa lahko izrazimo resen dvom. Gospodarska dejavnost namreč ni početje, ki bi bilo iztrgano iz družbenega konteksta. Lastnina ima ob gospodarski tudi socialno funkcijo. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, pravi ustava. Posel se ne odvija v zasebni sferi, ampak v sferi skupnosti. Gospodarstvo je vpeto v družbo. Zato podatek o osebi, ki vodi podjetje, ne more imeti enakega statusa kot podatek o tem, koliko sladkorja ima v krvi nek posameznik.
Na tej točki, torej ob vprašanju, kaj je osebni podatek, bi moral predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec informacijsko pooblaščenko pozvati na dvoboj pred sodiščem. Naj sodstvo odloči, kaj je osebni podatek! Vendar Štefanec tega ni storil. Namesto da bi se za projekt Supervizor, to pomembno državljansko pridobitev, boril kot lev, je molčal. Avtorja Supervizorja, ki je aplikacijo pro bono razvil zaradi spoštovanja vrednega državljanskega entuziazma, jo na svojem strežniku gostil zastonj in štiri leta redno vzdrževal, je Štefanec postavil v situacijo, ko je moral pisati še zagovore o zakonitosti Supervizorja ...
Ne bo odveč ponoviti, da je Borisa Štefaneca na funkcijo postavil predsednik Borut Pahor.
