Osebni razlogi

Erjavčev ne Dubrovniku ni bil edini slovenski ne Hrvaški ta teden.

Objavljeno
04. oktober 2013 20.57
Strmol
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Osebni razlogi so pač osebni razlogi. Vendar ni nobena skrivnost, da ima izgovor, imenovan »osebni razlogi« največkrat popolnoma drugačen pomen v vsakdanjem življenju kot v diplomatskem okolju. Prav zadnji se je »zgodil« v Dubrovniku, tik pred začetkom dvodnevnega energetskega foruma.

Slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je namreč prav zaradi osebnih razlogov odpovedal prihod na srečanje, na katerem je bil – po navedbah diplomatskih virov – predviden tudi pogovor z vodjo hrvaške diplomacije Vesno Pusić.

Tem, o katerih bi se pogovarjala, je veliko, osrednja, zagotovo iskanje poti za nadaljevanje reševanja spora o Ljubljanski banki v skladu z marčnim memorandumom z Mokric. Primer je spet na začetku, kmalu naj bi se šefa diplomacije Slovenije in Hrvaške menda spet srečala in poskušala pogovore privesti korak dlje, vendar je vse skupaj še v fazi usklajevanj.

Prav spor o banki naj bi bil osrednji vzrok »osebnih razlogov« za odsotnost Karla Erjavca na srečanju v Dubrovniku. Njegova slaba volja pa domnevno izvira še z ne tako oddaljenega letošnjega srečanja s Pusićevo na Bledu, ko je šefica hrvaške diplomacije »brez dogovora« bančni spor spet posredovala v javnost.

Nedogovorjena poteza hrvaške ministrice je močno razburila Erjavca, ki naj bi prav zaradi tega rekel diplomatski ne organizatorjem foruma, hrvaškemu zunanjemu ministrstvu.

To ta teden ni bil edini slovenski »ne« Hrvaški. Najmlajša članica EU se že nekaj časa ukvarja z zadevo lex Perković in popravljanjem zakona, zaradi katerega je prišla v navzkrižje z Brusljem. Kot eno od upravičevanj za trmoglavljenje je uporabljala tudi Slovenijo in Češko, kar je v slabo voljo spravilo tako Ljubljano kot Prago.

Potem ko je najprej češka vlada sporočila, da je Hrvaški zamerila, ker je Češko uporabljala kot argument v prepričevanju EU glede spornega lexa Perković, se je zgodil tudi slovenski ne.

S slovenskega veleposlaništva v Zagrebu so namreč sporočili, da tudi Slovenija meni, da je hrvaško sklicevanje na njen primer omejitve evropskega pripornega naloga, milo rečeno, nekorektno. Dodali so, da podobno velja tudi za memorandum o Ljubljanski banki, ki da ga mora Hrvaška povsem spoštovati.

Erjavčev ne ni bil edini v Dubrovniku. Udeležbo je v zadnjem trenutku odpovedal tudi madžarski zunanji minister János Martonyi kot odziv Budimpešte na hrvaško objavo mednarodne tiralice za predsednika uprave madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija, ki ga hrvaški pravosodni organi hočejo zaslišati v sodnem postopku zaradi dajanja podkupnine za prevzem upravljavskih pravic v Ini.

V Sloveniji smo bili doslej, skoraj redno, vajeni prikimavanja in uklanjanja; tudi naši južni sosedi. Tokratni »osebni razlogi« pa so nemara dokaz, da je včasih bolje najprej reči ne kot pozneje skrušeno priznati, da je prikimavanje zaradi prijaznosti pravzaprav le ena velika napaka. Nikakor pa beseda ne, ki jo številne države sicer rade uporabljajo v diplomaciji, ne sme postati del (našega) diplomatskega vsakdana.