Osmoza

Sedem milijard. Na toliko (obenem živečih) članov se bo v ponedeljek okrepilo človeštvo. Izbor časa in kraja rojstva sedemmilijardtega zemljana je sicer povsem simboličen, toda po tem, ko sta bili obe prejšnji demografski meji prebiti na Balkanu, v naši neposredni soseščini, se zdi še kako prav, da so Združeni narodi to vlogo tokrat namenili Indijki, ki bo na svet privekala čez tri dni. Azija je namreč dom kar 60 odstotkom vseh ljudi, Indija pa bo po napovedih Svetovne organizacije najpozneje v dveh desetletjih odvzela primat najbolj poseljene države Kitajski.

Vztrajna rast človeštva, ki ne kaže očitnejših znamenj popuščanja – do konca stoletja bomo po sedanjih projekcijah presegli mejo 10 milijard, pri samo nekoliko hitrejši rasti pa celo 15 milijard –, odpira številna razvojna vprašanja, povezana s preskrbo s hrano in vodo, ohranjanjem okolja, bojem proti revščini, zagotavljanjem izobrazbenih in zaposlitvenih možnosti prihajajočim množicam mladih, urbanizacijo, migracijami... Večina ekonomistov se strinja, da samo število ljudi ni neobvladljivo in niti v dogledni prihodnosti (še) ne bo. Problemi da so sicer resni, vendar rešljivi. Toda za to bo potreben globalni dogovor o pravičnejši in smotrnejši delitvi in rabi virov, tako naravnih kot človeških.

In kje smo tu mi? V Sloveniji nas živi približno dva milijona. Kar je malo manj kot 0,3 promila svetovnega prebivalstva. Ne glede na to, da si mnogi tega nočejo priznati, imamo nadpovprečne prihodke; konec koncev smo del elitnega kluba razvitih držav. Tudi za demokratične standarde velja enako, čeprav je tukaj bržkone dvomljivcev še več. O tem, da imamo nadpovprečno bogastvo v obliki vodnih virov in gozdov, najbrž ni nobenega dvoma. Toda država na južnih obronkih Alp ima tudi svoje pomanjkljivosti. Ena najbolj perečih je manko aktivnega mladega prebivalstva, ključnega nosilca prihodnjega ekonomskega razvoja države, s katerim lahko izničimo negativne posledice hitro starajoče se družbe.

Mnogi manj privilegirani deli sveta imajo na drugi strani precej skromnejše naravne, ekonomske in politične danosti, obenem pa se ponašajo s toliko večjim presežkom mlade populacije – aktivne, prilagodljive in željne dokazovanja v boljših pogojih, kakor jih imajo doma. Odgovori na naše vzajemne potrebe in želje so na dlani, le racionalno je treba pristopiti k njihovemu iskanju. Če ne, bo za izravnavo poskrbela kar osmoza.