Padanje glav

Martin Winterkorn, ki je zaradi izpušnega škandala pred kratkim odstopil z vrha koncerna Volkswagen, je lani zaslužil 16 milijonov evrov. Ob odhodu bo od družbe, ki je v petinski lasti dežele Spodnje Saške, dobil še 28,6 milijona evrov pokojninskih sredstev in morda še 33 milijonov evrov odpravnine. Seveda gre pri vodenju nemške družbe za precej večji obseg, a v primerjavi s temi številkami se razvpiti prihodki izvršnih direktorjev naše slabe banke vendarle zdijo pravi drobiž.

V resnici gre bolj kot za višino prihodkov za nepreglednost in motoviljenje z aneksi, ki so predvsem glavnemu izvršnemu direktorju Torbjörnu Månssonu omogočali dodatna izplačila. Prav zato naj bi finančni minister in tudi vlada izgubila zaupanje najprej v predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in nato še v Månssona. Drugim neizvršnim in izvršni direktorjem zanimivo še vedno zaupa, čeprav so tudi ti plačnim manevrom ves čas držali svečo.

Premier Miro Cerar je s tem, ko je vlada poleg Nyberga sklenila odsloviti tudi Månssona, gotovo pomiril strasti v koaliciji, saj sta tako SD kot Desus zahtevala vse vodilne glave DUTB, čeprav se je zadnji o tem že danes zjutraj omehčal. A vlada se je zdaj tako kot DUTB pri plačnih aneksih tudi sama zapletla v nejasnosti glede Månssonove razrešitve. Do zdaj so izvršne direktorje imenovali neizvršni direktorji, v zadnjih dneh pa so se pojavili dvomi, ali ni to v resnici naloga vlade kot skupščine družbe in ministrski zbor si je to pravico tudi vzel. Vlada je Månssona menda odpoklicala kot člana upravnega odbora, kot izvršnega direktorja pa naj bi ga razrešil upravni odbor. Kot kaže, gre za še eno nedorečeno pravno sivo liso, ki bi jo bilo treba urediti z novelo o slabi banki, ki so jo poslanci vladi prav danes vrnili v remont.